Ker se bolezen pri vsakem bolniku kaže drugače, je enako tudi pri vplivu multiple skleroze na delovno sposobnost. Pojavljajoče se ovire so odvisne od posameznega bolnika, njegove starosti in v nekaterih primerih tudi spola ter seveda narave delovnega mesta.
Poleg kognitivnih in telesnih težav je eden od precej obremenjujočih dejavnikov za bolnike tudi utrudljivost, ki jo delimo na mentalno (kognitivno) in fizično (splošno utrujenost). Ob tem, da je počutje odvisno od delovnega mesta in zdravstvenega stanja bolnika, pa se seveda lahko pojavljajo tudi druge težave, vezane na družbeno mrežo, razpoloženje, pot na delo ipd.
Težave, ki se bodo pojavile pri bolnikih s kognitivnimi deficiti, lahko običajno predvidimo. Najpogosteje govorimo o težavah s pozornostjo in koncentracijo, hitrostjo procesiranja informacij, mentalno fleksibilnostjo in spominom.
Na zmožnost za delo vplivajo tudi druge situacije, povezane z boleznijo. Zagoni bolezni predstavljajo povečano vnetno aktivnost bolezni in so povezani s poslabšanjem splošnih simptomov, kot sta utrudljivost, počutje itd. Če se v teh primerih bolnik prehitro vrne na delovno mesto, se lahko poslabšata tako njegovo zdravstveno kot funkcionalno stanje. Prav zato se stremi k postopnemu vračanju na delo, pri katerem pa se svetujejo prilagoditve. To so recimo redni odmori med delom (npr. na 30 minut), delo v dopoldanskem času in možnost fleksibilnega opravljanja dela ali delo od doma. Prav tako je dobro, da je delo dobro organizirano, da so delovne naloge jasno opredeljene in zapisane ter da delo poteka v ugodnih mikroklimatskih razmerah.
Ključno vlogo pri prilagajanju dela in delovnega mesta ima seveda delodajalec.
Ob diagnozi multiple skleroze se pojavijo tudi napredujoče težave, kot so recimo:
- težave z gibanjem (možne težave ravnotežja in koordinacije),
- bolečina (zaradi poškodbe živčnega sistema),
- težave z vidom (začasna izguba vida, barvna slepota in bolečina v očesu),
- mišična oslabelost (mišice so lahko šibke, lahko se pojavijo krči ali togost),
- težave z mehurjem in prebavo (na stranišče morate pogosteje ali bolj nujno).
Tudi v zgoraj naštetih primerih je možna prilagoditev delovnega mesta: oprema delovnega mesta s tehničnimi pripomočki, uporaba ergonomskih pripomočkov za delo, upoštevanje ergonomskih načel pri delu (redni odmori, možnost fleksibilnega dela, dela od doma ...), delo s skrajšanim delovnim časom.
Ključno vlogo pri prilagajanju dela in delovnega mesta ima seveda delodajalec.
