Kaj je multipla skleroza

Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, kar pomeni, da imunski sistem napade del telesa, za katerega misli, da je tujek. V primeru multiple skleroze je ta del telesa mielinska ovojnica v možganih in hrbtenjači. To pa je plast, ki obdaja živce, jih ščiti in pomaga signalom potovati iz možganov v druge dele telesa in obratno. Po navadi bolezen poteka v obliki napadov, ki povzročijo, da se mielinska ovojnica vname, kar pa zmoti signale, ki potujejo po živcih. Lahko jih upočasni, pomeša, pošlje v napačno smer, ali jim popolnoma prepreči prehod, kar povzroči pojav simptomov multiple skleroze.

Zakaj nastane multipla skleroza?

Vzrok za multiplo sklerozo ni znan. Vse, kar vemo je, da gre za kronično, vnetno, avtoimunsko bolezen osrednjega živčevja, pri kateri imunski sistem telesa napade lastna tkiva. Trenutni dokazi kažejo na to, da k razvoju bolezni prispevajo življenjski slog, okolje, genetski in biološki dejavniki. So pa vsa ta področja trenutno pod drobnogledom številnih strokovnjakov, ki pod možne dejavnike tveganja štejejo tudi spol in starost.

Kateri so dejavniki tveganja za multiplo sklerozo?

Po mnenju strokovnjakov lahko naslednji dejavniki povečajo tveganje za razvoj multiple skleroze:

Starost: Multipla skleroza se lahko pojavi pri katerikoli starosti, vendar običajno nastane med 20. in 40. letom starosti.
Spol: Ženske imajo več kot 2 do 3 krat večjo verjetnost, da zbolijo za multiplo sklerozo, kot moški.
Dednost: V primeru multiple skleroze v družini, sploh pri sorodnikih iz prvega kolena ali še več, pri dvojčkih, se tveganje za pojav bolezni nekoliko poveča.
Geografska širina: Tveganje za multiplo sklerozo narašča z oddaljenostjo od ekvatorja.
Vitamin D: nizka raven vitamina D in majhna izpostavljenost sončni svetlobi sta povezani z večjim tveganjem za multiplo sklerozo.
Prekomerna teža: pri ženskah so ugotovili povezavo med debelostjo in multiplo sklerozo.
Kajenje: ljudje, ki kadijo, imajo večjo verjetnost za pojav MS.
Virusne infekcije, še posebej Epstein-Barr virus: vse več raziskav potrjuje povezavo med okužbo in aktivacijo imunskega sistema, ki pri nekaterih vodi v MS.
Druge avtoimunske bolezni: tveganje za razvoj multiple skleroze je nekoliko večje, če imate druge avtoimunske bolezni, kot so bolezen ščitnice, perniciozna anemija, psoriaza, sladkorna bolezen tipa 1 ali vnetna črevesna bolezen.

Kateri so simptomi multiple skleroze?

Znaki in simptomi multiple skleroze niso pri vseh ljudeh enaki. Razlikujejo se od osebe do osebe, se spreminjajo glede na stopnjo bolezni in so odvisni od lokacije prizadetih živčnih vlaken kot tudi od same oblike poteka bolezni. Glede na slednjo je odvisno, ali se bodo pojavljali v obliki zagonov ali postopnega stopnjevanja.

Simptomi, ki so precej pogosti so:

Delna ali popolna izguba vida, običajno na eno oko naenkrat, pogosto z bolečino v očesu.
Mravljinčenje, zmanjšan ali spremenjen občutek po koži.
Otrplost ali šibkost v eni ali več okončinah, ki se običajno pojavi na eni strani telesa naenkrat.
Občutki električnega sunka, ki se pojavijo pri določenih gibih vratu.
Pomanjkanje koordinacije.
Otežena hoja.
Dvojni ali zamegljen vid.

Vrtoglavica.
Težave z delovanjem mehurja ali črevesja.
Težave s spolnostjo.
Utrudljivost.
Nerazločen govor.
Kognitivne težave.
Motnje razpoloženja.
Bolečine, po navadi ostre, pekoče (nevropatske).

Če želite prebrati več o simptomih multiple skleroze, vas tukaj čaka članek, ki je posvečen izključno tej temi.

Kako poteka diagnosticiranje multiple skleroze?

Sprva je težko ugotoviti, ali simptome res povzroča multipla skleroza, saj so lahko nekateri simptomi precej nejasni ali podobni tistim pri drugih boleznih. Svetujemo vam obisk zdravnika, ki ga lahko podrobno seznanite z vrsto simptomov, ki jih doživljate. Ta vas bo v primeru tveganja poslal k nevrologu oziroma specialistu za bolezni živčnega sistema.

Diagnozo multiple skleroze postavi nevrolog. Diagnoza se postavi klinično s podporo dodatnih preiskav, ključna pa je izpolnitev pogoja razsoja bolezni v prostoru in času, glede na tako imenovane McDonaldove kriterije. Ti temeljijo na klinični sliki, magnetnoresonančnem slikanju (MR), lumbalni punkciji, lahko tudi na preiskavi izvabljenih potenicialov.

Z MR-slikanjem se želi prikazati spremembe v beli možganovini, ki so razporejene na značilnih mestih. Pri veliki večini bolnikov se odločijo za MR-slikanje glave, vse bolj rutinsko temu pridružijo tudi slikanje vratne hrbtenjače, za preostale dele hrbtenjače pa se odločajo individualno, predvsem glede na simptomatiko. Zanima jih število in razporeditev lezij kot tudi število lezij, ki se obarva s kontrastnim sredstvom. Lumbalna punkcija je postopek za odvzem vzorca možgansko-hrbtenjačne (cerebrospinalne) tekočine oziroma likvorja z vstavitvijo igle v ledveni del hrbtenice. Preiskave likvorja so pomembne v diagnostični obravnavi številnih bolezni osrednjega živčevja, saj lahko z njimi potrdimo vnetni proces, ugotovimo krvavitve v likvorski prostor ali poškodbo možganskega tkiva. Pri diagnostiki multiple skleroze v likvorju iščejo predvsem prisotnost oligoklonalnih trakov, ki jih najdejo pri veliki večini bolnikov z diagnozo multiple skleroze.

Pri nekaterih bolnikih se odločijo še za preiskavo vidnih izvabljenih potencialov, s katerimi ocenjujejo prenos informacij po vidnih živcih, ki so pri MS pogosto okvarjeni. Glede na anamnezo in klinični potek bolezni nato nevrolog lahko znotraj same diagnoze določi tudi za kakšen podtip bolezni gre.

Temi diagnosticiranja multiple skleroze smo posvetili tudi ločen članek, kjer vas čaka več informacij.

Kako poteka zdravljenje multiple skleroze?

Zdravila, ki bi ozdravilo MS žal ne poznamo, obstajajo pa zdravila, ki vplivajo na sam potek bolezni, torej jo zaustavljajo oziroma upočasnjujejo. Zdravljenje je odvisno od veliko stvari: oblike bolezni, predvidene prognoze, pridruženih bolezni, življenjskega sloga in želja bolnika.

Najpomembnejšo vlogo pri izboru primernega zdravljenja imata nevrolog in bolnik. Pri obvladovanju širše simptomatike pa so lahko vključeni še drugi strokovnjaki (psihologi, delovni terapevti, fizioterapevti…). Idealno je torej, če je bolnik deležen individualne, multidisciplinarne obravnave.

Zdravljenje multiple skleroze pa običajno, s prilagoditvami, poteka v treh vzporednicah:

zdravljenje z zdravili, ki vplivajo na potek bolezni;
lajšanje simptomov s simptomatskimi zdravili in nefarmakološkimi ukrepi;
zdravljenje zagonov multiple skleroze.

Več o tej tematiki si lahko preberete v ločenem članku.

Ali imajo vsi ljudje enako izkušnjo z multiplo sklerozo?

Ne. Vsak bolnik ima drugačno izkušnjo z multiplo sklerozo. Multipla skleroza se deli na več oblik in je odvisna od vzorca posameznikove bolezni:

Recidivno remitentna MS (RRMS): zanjo so značilna nepredvidljiva, a jasno opredeljena obdobja, v katerih so simptomi očitni. To so zagoni, znani tudi kot recidivi oziroma izbruhi. Trajajo različno dolgo (od 24 ur do nekaj mesecev), sledijo pa jim obdobja "remisije", med katerimi lahko pride do popolnega okrevanja, lahko pa nekaj simptomatike tudi ostane. To obliko ima kar 85 % bolnikov.
Nekatere osebe z RRMS sčasoma pridejo do stanja, pri katerem se simptomi oziroma nevrološke težave postopoma kopičijo, zagoni pa postajajo redkejši. Pride do sekundarno progresivne multiple skleroze (SPMS).
Posameznikom, pri katerih gre za napredujoč potek že od začetka, se diagnosticira primarno progresivna multipla skleroza (PPMS).

Več o oblikah poteka multiple skleroze in njihovih značilnostih si lahko preberete v naslednjem članku.

Ali je multipla skleroza usodna?

Ne. Multipla skleroza za večino ljudi ni usodna. Večina ljudi z multiplo sklerozo lahko pričakuje normalno ali skoraj normalno življenjsko dobo.

Ali obstaja upanje za zdravilo proti multipli sklerozi?

Že sedaj lahko z individualiziranim pristopom k zdravljenju naredimo veliko v smeri upočasnitve napredovanja bolezni. Trenutno poteka veliko raziskav na področju multiple skleroze. Raziskovalci se osredotočajo na:

Vzroke oziroma dejavnike tveganja: raziskujejo možne sprožilce multiple skleroze in mehanizme, kako nekateri dejavniki povečajo dovzetnost za to bolezen.
Poškodbe oziroma popravilo živcev: preučujejo celične mehanizme, ki povzročijo poškodbe in posledično, seveda pomembneje, popravila mielina (t.i. remielinizacija).
Obvladovanje simptomov oziroma kakovost življenja: preučujejo, kako multipla skleroza vpliva na vsakodnevno življenje in razvijajo zdravljenje, ki učinkoviteje obvladuje simptome.

Kako živeti z multiplo sklerozo?

Multipla skleroza brez dvoma zahteva nekaj prilagoditev, a lahko s pravim življenjskim slogom in podporo veliko ljudi živi dolgo, aktivno in zdravo življenje.

Ključno je, da prevzamete odgovornost za svoje zdravje in psihofizično počutje ter hkrati zaupate podpori ljudi, ki sodelujejo pri samem zdravljenju. Raziskave kažejo na to, da čimprejšnje prilagoditve življenjskih navad, kot so npr. zdrava prehrana, gibanje, spanec in tehnike obvladovanja stresa ugodno vplivajo na nadaljnji potek bolezni. Pomembno je tudi dobro poznavanje narave svoje bolezni in zdravljenja, saj le tako lahko določene simptome pravilno prepoznate, se jim izognete, prilagodite ali drugače ukrepate.

Multipla skleroza zahteva temeljit pregled pri nevrologu običajno vsaj enkrat na leto. Ti so odlična priložnost, da se pogovorite o svojem trenutnem zdravljenju, omenite morebitne nove težave, ki jih imate in razmislite o kakršni koli nadaljnji podpori, ki jo morda potrebujete.

Več trikov in nasvetov za lažje življenje z multiplo sklerozo vas čaka tukaj.

Viri:

Multiple sclerosis (dostopno na https://www.nhs.uk/conditions/multiple-sclerosis/, zadnji dostop 2.2.2023).

Understanding MS (dostopno na https://www.nationalmssociety.org/What-is-MS/MS-FAQ-s, zadnji dostop 2.2.2023).

Multiple sclerosis (dostopno na https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/multiple-sclerosis/symptoms-causes/syc-20350269, zadnji dostop 2.2.2023).

9 Multiple Sclerosis Facts You Should Know (dostopno na https://www.healthline.com/health/multiple-sclerosis/facts-you-should-know, zadnji dostop 2.2.2023).

Kriterij za postavitev diagnoze multipla skleroza (dostopno na https://ms.bhc.si/10950967/Kriterij-za-postavitev-diagnoze-multipla-skleroza, zadnji dostop 20.2.2023).