Oblike Multiple skleroze

Z izrazom klinično izolirani sindrom opisujemo prvo epizodo nevroloških simptomov, ki nastopi v odsotnosti povišane telesne temperature ali okužbe in traja več kot 24 ur. Nastane kot posledica avtoimunega vnetja oziroma demielinizacije v osrednjem živčevju in lahko predstavlja predstopnjo multiple skleroze (MS). Najpogostejša oblika CIS je vnetje vidnega živca, od preostalih simptomov pa vidimo pogosto še pojav dvojnih slik, motenj občutenja, težav z ravnotežjem ali šibkosti udov.

Ni nujno, da se pri vseh bolnikih s CIS sčasoma razvije multipla skleroza. Prehod v MS je včasih težko napovedati, nevrologi si pri oceni tveganja pomagajo z magnetnoresonančnim  (MR) slikanjem in preiskavami možganskega likvorja (tekočine, ki obliva možgane in hrbtenjačo). Višje tveganje za razvoj MS v prihodnjih letih imajo bolniki, pri katerih so na MR slikah prisotne tipične spremembe v beli možganovini ali je ugotovljena prisotnost t.i. oligoklonalnih trakov v likvorju. Oligoklonalni trakovi so sestavljeni iz protiteles oz. imunoglobulinov G in so odraz vnetja osrednjega živčevja. V zadnjih letih poleg njih določamo v likvorju tudi druge pokazatelje vnetja kot je indeks prostih verig kapa in nevrofilamenti. 

Multiplo sklerozo klinično delimo glede na njen potek ter prisotnost znakov aktivnosti vnetnega procesa. Multipla skleroza najpogosteje poteka v obliki poslabšanj oziroma zagonov, ki jim sledijo obdobja okrevanja ali remisije, ki pa so lahko delna ali popolna. Takšno obliko imenujemo recidivno-remitentna oblika. Z njo na začetku bolezni zboli 80 - 85 % bolnikov. 

"Zagon" ali "recidiv" pri tej obliki multiple skleroze se nanaša na pojav novih simptomov ali poslabšanje prejšnjih simptomov, ki trajajo več kot 24 ur, brez povišane telesne temperature ali okužbe. Če je bolnik že imel zagon v preteklosti, ga lahko štejemo za nov zagon, če je od zadnjega minilo vsaj 30 dni. Simptomi zagona se običajno pojavijo postopoma v nekaj urah ali dnevih in trajajo nekaj tednov (povprečno 4 do 6 tednov). Pri zagonu multiple skleroze se lahko pojavi en sam simptom ali več hkrati.

Pri manjšem deležu (približno 10-15 %) bolnikov z multiplo sklerozo (MS) bolezen od samega začetka poteka s postopnim napredovanjem nevroloških težav brez sočasnega pojava zagonov, kar imenujemo primarno progresivna MS (PPMS). Bolniki za PPMS zbolijo v povprečju 10 let kasneje kot za recidivno-remitentno MS (RRMS) in če za MS v splošnem velja, da pogosteje obolevajo ženske (kar 2-3 krat), PPMS pogosteje diagnosticirajo pri moških.

Najpogostejši simptom PPMS so težave s hojo, ki skozi čas postopoma napredujejo. PPMS pa ne poteka enako pri vseh bolnikih. V določenih obdobjih je lahko bolezen povsem stabilna, pri manjšem deležu bolnikov pa se lahko pojavijo tudi zagoni ali pa na magnetno resonančnih (MR) slikah ugotovijo prisotnost novih ali s kontrastom obarvanih sprememb. PPMS zato strokovnjaki delijo na aktivno in neaktivno obliko, glede na prisotnost napredovanja težav pa na PPMS z in brez napredovanja.

Sekundarno progresivna mutipla skleroza (SPMS) je oblika MS, ki pri številnih bolnikih sledi recidivno-remitentni MS (RRMS). V tej fazi bolezni postanejo zagoni manj pogosti ali celo popolnoma izginejo. Temu je pridruženo splošno poslabšanje že znanih simptomov in nevroloških težav, lahko pa se pojavijo tudi novi simptomi. SPMS nastane zaradi nakopičenih poškodb živčnih celic in se pokaže kot dodatno poslabšanje prizadetosti, najpogosteje na račun otežene hoje in povečane utrudljivosti. Drugi ključni simptom povezan s SPMS pa je poslabšanje kognitivnega funkcioniranja, predvsem na področju spomina, mišljenja ali koncentracije. Spremljanje sprememb in njihovo sporočanje zdravstvenemu osebju lahko pomaga obvladovati napredovanje MS. V pomoč pri beleženju vaših simptomov in pri pripravi na pogovor za vašim nevrologom je na voljo tudi poseben vprašalnik YourMS, ki je bil zasnovan posebej za bolnike z MS.

Več podrobnosti vas čaka v članku spodaj.