Zdravljenje MS
V splošnem članku o multipli sklerozi (MS) smo že omenili, da se te bolezni ne more pozdraviti, lahko pa se vpliva na njen potek. Različna zdravljenja in spremembe življenjskega sloga pomagajo pri obvladovanju bolezni, preberite več.
V splošnem članku o multipli sklerozi (MS) smo že omenili, da se te bolezni ne more pozdraviti, lahko pa se vpliva na njen potek. Različna zdravljenja in spremembe življenjskega sloga pomagajo pri obvladovanju bolezni, preberite več.
Zgoraj našteto lahko bolezen upočasnjuje ali celo, vsaj za nekaj časa, tudi ustavi. Dejstvo je, da so zaradi modernih tehnologij različni načini zdravljenja MS vse bolj učinkoviti.
O zdravljenju multiple skleroze se boste dogovorili z vašim lečečim nevrologom. Priporočamo vam tudi, da imate dobro povezavo s svojo MS medicinsko sestro, ki predstavlja pomemben vezni člen med zdravnikom in bolnikom. MS sestra vam bo v veliko pomoč pri uvajanju zdravljenja in bo hkrati oseba, na katero se lahko obrnete s svojimi morebitnimi težavami. Poleg tega se v zdravljenje pogosto vključujejo tudi drugi strokovnjaki z medicinskega področja kot so fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi in psihologi, po potrebi pa tudi drugi zdravniki specialisti. Obravnava bolnika je torej multidisciplinarna.
V grobem je zdravljenje multiple skleroze razdeljeno na tri pristope:
Zagon ali recidiv je opredeljen kot pojav novih simptomov ali poslabšanje predhodnih simptomov, ki trajajo več kot 24 ur v odsotnosti povišane telesne temperature ali okužbe. V primeru, da je bolnik v preteklosti že doživel zagon, ga lahko upoštevamo kot novega, če je od zadnjega zagona minilo vsaj 30 dni.
Navadno se simptomi zagona pojavijo postopoma, v času nekaj ur do dni, ter trajajo nekaj tednov (povprečno 4 do 6 tednov). Ob zagonu multiple skleroze se lahko pojavi en sam simptom ali pa jih je hkrati prisotnih več. Tudi jakost zagonov se lahko razlikuje. Težji zagoni bolezni (ti so navadno motorični) zahtevajo zdravljenje v bolnišnici, medtem ko blage zagone bolniki navadno prebolijo v domačem okolju, saj težave spontano izginejo. V primeru težjega zagona bolniki prejmejo zdravljenje z visokim odmerkom kortikosteroida intravenozno, ki umiri vnetje in skrajša čas trajanja zagona. Obdobju zagona sledi obdobje okrevanja ali remisije, ki je lahko popolna ali nepopolna. Do popolnega okrevanja pride navadno v primeru blagih zagonov in v zgodnjih fazah poteka bolezni. Kortikosteroidna terapija lahko skrajša in olajša zagon, nima pa dolgoročnega vpliva na potek bolezni.
V to skupino spadajo zdravila, ki zmanjšujejo število zagonov in upočasnijo napredovanje bolezni. Obstajajo v različnih farmacevtskih oblikah. Jemljejo se lahko v obliki tablet, injekcij, peresnikov za subkutano aplikacijo ali infuzij. Njihov glavni mehanizem delovanja je ustaviti vnetje in s tem zmanjšati količino poškodb na mielinski ovojnici (plast, ki obdaja živce).
Ker ne obstaja le ena oblika poteka multiple skleroze, tudi zdravljenja niso enolična. V članku o tipih multiple skleroze si lahko preberete več o raznolikosti MS. Danes je na voljo več kot 10 različnih zdravil za recidivno-remitentno MS (RRMS), v zadnjih letih pa je možno zdravljenje tudi primarno-progresivne MS (PPMS) in sekundarno-progresivne MS (SPMS).
Odločitev, katero zdravilo je za posameznika najbolj ustrezno, je odvisna od večih dejavnikov. V prvi vrsti je potrebno kar se da natančno opredeliti, kako agresiven potek bolezni lahko pričakujemo; to storimo z natančno anamnezo, kliničnim pregledom in preiskavami, predvsem magnetnoresonančnim slikanjem in analizo likvorja. Glede na to se odločamo o tem, kako močno zdravilo moramo uvesti. Poleg tega pa se pri odločitvi upošteva tudi splošno stanje bolnika, morebitne pridružene bolezni in njegova osebna stališča. To so odpor do načina jemanja zdravila, strah pred določenimi stranskimi učinki, planiranje nosečnosti in podobno.
Glede na način delovanja na imunski sistem uporabljamo zdravila, ki spreminjajo odziv imunskega sistema in zmanjšujejo vnetje (imunomodulatorna), zdravila, ki imunski sistem zavirajo (imunosupresivna) ter zdravila, ki začasno uničijo imunski sistem z namenom, da se nato obnovi brez avtoimunih celic, ki povzročajo škodo (imunorestitucijska). Zdravila iz zadnjih dveh skupin so močnejša, vendar imajo lahko zato tudi resnejše stranske učinke.
Tradicionalni pristop k zdravljenju se imenuje eskalacijski, kjer pričnemo zdravljenje z manj učinkovitimi, a ponavadi varnejšimi zdravili, ki jih, če se izkažejo za neučinkovita, kasneje zamenjamo z močnejšimi. Ta pristop načeloma uporabljamo pri blažjih oblikah bolezni. Pri agresivnejših oblikah pa se vse bolj poslužujemo pristopa, kjer že v začetku posežemo po srednje ali visoko učinkovitih zdravilih, da kar najhitreje zmanjšamo aktivnost bolezni.
Pri zdravljenju multiple skleroze je v vsakem primeru ključno, da se z njim začne zgodaj. Učinkovitost zdravil je bila v študijah z različnimi učinkovinami dokazano boljša, če so bolniki začeli zdravljenje takoj po postavitvi diagnoze.
V članku o simptomih multiple skleroze smo že govorili o simptomih in pri nekaterih omenili nekaj načinov lajšanja le teh. V tem članku pa se bomo še bolj poglobili v zdravljenje simptomov MS.
Mnogi ljudje z multiplo sklerozo pogosto občutijo utrudljivost, ki se razlikuje od navadne utrujenosti in je lahko tako fizična kot mentalna. V prvi vrsti je potrebno izključiti morebitne druge vzroke, ki lahko vplivajo na utrudljivost, kot naprimer motnje spanja, stranski učinki zdravil, razpoloženjske motnje, slabokrvnost, okvarjena ščitnična funkcija itd. Naslednji in tudi najpomembnejši, korak pa so nefarmakološki ukrepi za obvladovanje utrujenosti, kot so:
Zadnji korak pa so zdravila, ki jih lahko predpiše nevrolog in do določene mere dvigujejo raven fizične ali mentalne zmogljivosti. Pri utrudljivosti je predvsem pomembno, da prepoznate, kaj vas utruja in temu primerno prilagodite svoje aktivnosti. Več o utrudljivosti si lahko preberete v članku o utrudljivosti v vsakdanjem življenju. Pri prepoznavanju vašega vzorca utrudljivosti vam je lahko v pomoč aplikacija Dnevnik utrudljivost. Več o aplikaciji Dnevnik utrudljivosti lahko preberete tukaj.
Težave z gibljivostjo so pogosto posledica spastičnosti oz. otrdelosti mišic, lahko pa tudi mišične oslabelosti ali težav z ravnotežjem. Če imate težave z mobilnostjo, vam lahko koristi:
Pri bolnikih z multiplo sklerozo so motnje mokrenja pogost simptom. Bolniki najpogosteje poročajo o motnjah shranjevanja urina (prekomerno aktivni mehur), kamor spadajo urgentni pozivi k odvajanju vode, pogostejše odvajanje vode (tudi ponoči) ter inkontinenca. Redkejše (vendar nezanemarljive) so težave z odvajanjem urina, kot naprimer hezitacija in zastajanje urina v mehurju. Poleg omenjenega pa pri bolnikih z MS pogosteje prihaja tudi do okužb mehurja. Zato je začetni pristop težav vedno analiza urina in v primeru znakov okužbe ustrezno antibiotično zdravljenje. Nato se ponavadi opravijo urodinamske preiskave, predvsem merjenje zastojnega urina. Ta podatek je pomemben, saj so določena zdravila v primeru večje količine zastojnega urina kontraindicirana.
Pomembni so nefarmakološki ukrepi, kot so vaje za krepitev mišic medeničnega dna, omejitev večernega vnosa tekočin, izogibanje določenim sestavinam, ki spodbujajo uriniranje (kava, tobak, alkohol, citrusi…) in načrtovanje uriniranja. Pri medikamentoznem zdravljenjem se najpogosteje uporablja zdravila s tako imenovanim antiholinergičnim učinkom, ki zmanjšujejo pogostost odvajanja kot tudi občutek urgence. Za obravnavo motenj praznjenja so se kot učinkovita izkazala zdravila s t.i. antiadrenergičnim učinkom. V primeru njihove neučinkovitosti so na voljo tudi injekcije botulinum toksina v mišice, odgovorne za praznjenje mehurja, ali stimulacija vej nekaterih perifernih živcev. V kasnejših fazah bolezni se uvaja tudi samokateterizacijo.
Spolne težave pri bolnikih z multiplo sklerozo so precej pogoste ter zelo heterogene. Vključujejo motnje libida, erektilno disfunkcijo, motnje ejakulacije, motnje vlaženja in druge. Lahko se pojavijo na račun okvar živčevja ali pa kot posledica drugih simptomov MS, kot so utrudljivost, spastičnost, motnje mikcije, bolečine, depresija, stranski učinki zdravil. Pristop je torej večstopenjski in mora nasloviti vse možne vzroke za težave. Zdravljenje je največkrat podporno, torej nefarmakološko; ponavadi je svetovano predvsem dobro načrtovanje. Kljub temu, da se sicer izgubi element spontanosti, se lahko na ta način izogne utrudljivosti, bolečinam, krčem in drugim možnim motilcem. Občasno koristi tudi psihoterapevtska podpora. O težavah je potrebno iskreno spregovoriti tudi z osebnim nevrologom, saj za določene, npr. erektilno disfunkcijo ali težave z vlaženjem obstajajo učinkovita zdravila oz. učinkovine.
Multipla skleroza brez dvoma prinaša v spolno življenje številne neprijetnosti, vendar lahko odkrit in iskren pogovor s partnerjem reši marsikaj. Če boste partnerju povedali, kaj potrebujete, česa se bojite in kaj si želite, boste zagotovo na poti k boljšemu spolnemu življenju.
Z bolečino v takšni ali drugačni obliki se sreča praktično vsak bolnik z multiplo sklerozo. Glede na tip bolečine se zdravnik poslužuje različnih pristopov. Pri mišično-skeletni bolečini, glavobolu ali drugih nespecifičnih bolečinah ponavadi zadostujejo enostavni analgetiki. Pri bolečinah, ki so bolj specifične za multiplo sklerozo in so ponavadi posledica poškodbe živcev, pa je potrebno poseči po zdravilih z drugačnim delovanjem. Ponavadi gre za akutno-nevralgično bolečino, ki je ostra, elektrizirajoča ali pa kronično-nevropatsko bolečino, ki pa je stalna, pekoča, mravljinčasta. Simptome je potrebno kar najbolj natančno opisati svojemu zdravniku, da lahko izbere pravilno zdravilo. Poleg tega pa so tudi tukaj pomembni nefarmakološki ukrepi, naprimer fizioterapija, TENS, vedenjsko kognitivna terapija, ipd.
V primeru težav z učenjem, spominom, koncentracijo ali govorom je potrebno najprej izključiti druge možne vzroke za težave, to so stranski učinki zdravil, razpoloženjske motnje, motnje spanja, huda utrudljivost, premalo fizične aktivnosti. V primeru vztrajanja težav vas lahko zdravnik napoti k nevropsihologu, ki natančneje opredeli težave predlaga načine za njihovo obvladovanje. Občasno se poskuša tudi z zdravili, ki nekoliko vplivajo na kognitivno funkcioniranje, vendar o njihovem učinkov nimamo pravih dokazov.
Depresija prizadene do 60 % bolnikov z multiplo sklerozo. Simptomi depresije so občutki žalosti, razdražljivosti, izguba energije, izguba užitka v dejavnostih. Lahko se kažejo tudi s težavami pri koncentraciji in sprejemanju odločitev, prekomernim spanjem, nepojasnjeno bolečino, izgubo libida, glavobolom in drugimi težavami. Ključno je, da bolnik depresijo prepozna, saj zdravljenje zahteva celostno obravnavo in poleg medikamentoznega zdravljenja vključuje tudi psihoterapijo in strategije obvladovanja dejavnikov, ki k depresiji prispevajo. Na tržišču je trenutno na voljo mnogo zdravil za zdravljenje depresije, zaradi česar je odločitev o uporabi ustreznega antidepresiva individualna in zahteva pogovor bolnika z izbranim nevrologom.
Če vas zanima več o tematiki zdravljenja multiple skleroze, imamo za vas še dva članka, ki sta bila napisana s strani strokovnjakov, ki že dolgo delujejo na področju MS. Prvi se dotika zdravil za multiplo sklerozo, drugi pa načel uspešnega zdravljenja multiple skleroze.
It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.