Definicija utrujenosti
Utrujenost je subjektivno pomanjkanje telesne ali duševne energije, ki jo zazna posameznik ali njegov skrbnik in ki vpliva na izvajanje vsakodnevnih dejavnosti.
Utrujenost je pogost simptom pri bolnikih z multiplo sklerozo. Velik delež bolnikov navaja, da je utrujenost najbolj onesposabljajoč simptom ter neprijeten znak bolezni. Kljub temu je utrujenost najmanj raziskan simptom izmed vseh. Z multiplo sklerozo povezana utrujenost se od utrujenosti, ki jo občuti zdrav posameznik razlikuje po izrazitosti, pogostosti, podaljšanju okrevanja ter njenem vplivu na dejavnosti vsakodnevnega življenja. Utrujenost je v osnovi na zunaj nevidna. Pacient z multiplo sklerozo jo zazna, saj vpliva na njegovo vsakodnevno delovanje in lahko zmanjša njegovo kakovost življenja. Sama utrujenost pa ni povezana s stopnjo invalidnosti.
Utrujenost pri bolnikih z MS se razdeli v tri kategorije:
- Subjektivno (osebna zaznava)
- Motorično (izguba moči)
- Kognitivna (miselna)
Nekateri bolniki so bolj utrudljivi med izvajanjem telesnih aktivnosti, drugi med izvajanjem miselnih opravil ali ob socialnih stikih. Omenjene vrste utrudljivosti (telesna, miselna, socialna) se lahko medsebojno prepletajo in tudi sočasno pojavljajo.
Pri MS poznamo štiri tipe utrujenosti, le ti se lahko pojavijo posamično ali v kombinaciji:
- Utrujenost po telesnem naporu (občuti jo posameznik in izzveni po počitku)
- Izčrpanost prenosa živčnih impulzov (pojavi se po ekstremni dejavnosti in izzveni po počitku)
- Utrujenost, ki je posledica depresije (povezujemo jo z motnjami spanja, nizko samopodobo ter nihanjem razpoloženja)
- Utrujenost neznanega vzroka (nastane zaradi nesorazmerja med nastankom in porabo energije)
Utrujenost se lahko izraža kot:
- Nezmožnost ali slabše izvajanje osnovnih dnevnih aktivnosti (npr. oblačenje, gibanje, hranjenje)
- Vpliva na izvajanje življenjskih vlog
- Delovno sposobnost
- Preživljanje prostega časa
- Reševanje vseh izzivov v vsakdanjem življenju
Pojavnost utrudljivosti običajno niha med časovnim obdobjem. To je čez dan, teden, mesec ter letni čas. V poletnih mesecih so pacienti pogosto bolj utrujeni zaradi višje temperature okolja ter vlage. Utrujenost je lahko akutna in lahko spremlja zagon bolezni. Kadar ta traja več kot 6 tednov postopoma preide v kronično obliko. O kronični utrujenosti govorimo takrat, kadar ta prizadene pacientovo družbeno, telesno in poklicno blagostanje. Po zadnjih podatkih naj bi za to obliko utrujenosti trpelo vsaj 65 % pacientov z MS. Poleg te razvrstitve lahko utrujenost opredelimo še na primarno in sekundarno.
Primarna utrudljivost se prepozna kot:
- Preobčutljivost za temperaturo
- Neprekinjena utrudljivost, ki lahko traja tudi dan ali več
- Kot krajšo, prekinjeno utrudljivost, ki se pojavi ob določeni aktivnosti (npr. med sprehodom, pisanjem)
Sekundarna utrudljivost lahko sovpada z:
- Motnjami razpoloženja
- Slabšo higieno spanja
- Zmanjšano telesno aktivnostjo
- Stresom
- Okužbami
Zdravljenje utrudljivosti pri MS
Zdravljenje simptomatike je usmerjeno predvsem na zdravljenje primarnih motenj. V začetku pacientu za obvladovanje utrudljivosti pomagajo psiholog, fizioterapevt in delovni terapevt. Ti strokovnjaki uporabljajo nefarmakološki pristop obvladovanja utrujenosti. S tem pristopom zmanjšajo negativen vpliv na izvajanje aktivnosti iz vsakdanjega življenja.
V sklopu delovne terapije se skuša pacienta naučiti kako naj se spopada z utrudljivostjo. Ta proces lahko traja kar nekaj tednov (odvisno od posameznika). Pomembno je, da pacient z multiplo sklerozo prepozna kdaj, kje, ob katerem opravilu oz. dejavnosti se pojavi, na kakšen način se utrudljivost pojavi ter kako jo doživlja. Pri tem procesu pojavljanja utrudljivosti je lahko v podporo tudi dnevnik za spremljanje utrudljivosti (v tiskani obliki / Aplikacija). Na podlagi tega ima pacient z MS boljše možnosti, da učinkovito vnaša strategije za obvladovanje utrudljivosti. Poleg tega ima vpogled katere dejavnosti oz. opravila mu utrujenost povzročijo.
Med nefarmakološke metode obvladovanja utrudljivosti uvrščamo načrtovanje dnevnih aktivnosti, počitka ter telesne vadbe. Pomemben del odpravljanja utrujenosti je telesna vadba, vendar mora biti le ta usmerjena v pacienta in prilagojena njemu, da ga ne utruja dodatno. Obstaja veliko priročnikov in brošur z navodili za telesno vadbo za preprečevanje utrujenosti, ki so na voljo bolnikom z MS. Prav tako je pomembna tudi zdrava prehrana. Ostali nefarmakološki pristopi so še: prilagoditev domačega in delovnega okolja, prilagoditev delovnega časa ter delovnega mesta, uporaba različnih pripomočkov, obvladovanje aktivnih vzrokov utrujenosti (kakovost spanja, aktivna okužba, depresija…) ter vključitev v programe za zmanjšanje oz. obvladovanje utrudljivosti. Tudi vedenjsko kognitivna terapija se je izkazala za zelo učinkovito, je pa težava v dostopnosti te storitve.
Utrujenosti je možno zdraviti tudi z zdravili. Zdravnik nevrolog se na podlagi pregleda in pogovora s pacientom odloči za način obvladovanja utrudljivosti. Na voljo je nekaj zdravil, vendar ni jasnih dokazov o njihovi učinkovitosti, zato se ta oblika zdravljenja uporablja redkeje.