Vse o študiji, ki je prinesla pomembne ugotovitve o dolgoročnem zdravljenju recidivno-remitentne multiple skleroze
asist. dr. Tomaž Omerzu, dr. med., spec. nevrologije
asist. dr. Tomaž Omerzu, dr. med., spec. nevrologije
Multipla skleroza (MS) je kronična, vnetna, demielinizacijska in imunsko pogojena bolezen osrednjega živčevja. Po postavitvi diagnoze bolezen bolnike spremlja vse življenje, zato je zelo pomembno, da že v zgodnji fazi bolezni bolnik in zdravnik opredelita cilje zdravljenja in da se zdravljenje bolezni prične v zgodnji fazi. Pri določitvi vseh teh točk pa so vedno upoštevane nove študije in njihove ugotovitve.
Na področju MS je bilo opravljenih že veliko študij s področja učinkovitosti in varnosti zdravljenja. Ključno je, da sta pri uspešnem zdravljenju upoštevana oba vidika. Posebej pomembne so študije, ki potekajo več let oziroma dalj časa, saj imajo posledično večjo težo in pomen.
Pri zdravljenju (RR) MS je osrednji cilj predvsem vplivati na preprečevanju dolgoročne funkcionalne okvare, ob tem pa tudi preprečevanje zagonov bolezni. To sta tako v kliničnih študijah kot tudi v vsakdanji klinični praksi ključna cilja. Nedavna študija, objavljena v ugledni reviji Neurology, je prinesla pomembne ugotovitve o dolgoročnem zdravljenju recidivno-remitentne (RR) MS.
Pod vodstvom dr. Kalincika so znanstveniki preučevali, kako imunomodulatorna zdravila (IMZ) vplivajo na funkcionalno prizadetost pri bolnikih z RR MS.
Raziskovalce je zanimalo ali zdravljenje z imunomodulatornimi zdravili (IMZ) preprečuje dolgoročno funkcionalno prizadetost oz. invalidnost pri bolnikih z RR MS. V študijo so zajeli 14.717 bolnikov. Želeli so ugotoviti kakšni so dolgoročni učinki na funkcionalno prizadetost med obdobji zdravljenja z IMZ in obdobji brez zdravljenja v skupini bolnikov z MS, ki nimajo kontraindikacij za uvedbo IMZ.
S pomočjo mednarodne podatkovne baze MSBase so znanstveniki spremljali bolnike s stalnim nadzorom. Preučevali so spremembe v funkcionalni prizadetosti, pojavnost zagonov bolezni ter napredovanje bolezni skozi leta. Spremljali so tudi razvoj lezij v možganih ter upoštevali klinične ocene nevrologov.
Ugotovili so, da je med obdobjem zdravljenja manjša možnost pojavnosti zagonov bolezni, poslabšanja funkcionalne prizadetost in napredovanja. V eni izmed podskupin (1085 bolnikov, ki so jih spremljali vsaj 15 let) so prav tako ugotovili, da je v skupini zdravljenih bolnikov manjša verjetnost zagonov bolezni in poslabšanja funkcionalne prizadetosti.
V dolgoročni, dalj časa trajajoči študiji so ugotovili, da dolgoročno zdravljenje z IMZ pri bolnikih z RR MS zmanjša funkcionalno prizadetost, tveganje za rabo pripomočkov pri hoji in pogostost zagonov bolezni v petnajstletnem obdobju spremljanja. Najdbe govorijo v prid dolgoročni učinkovitosti IMZ pri zdravljenju RR MS.
Izsledki omenjene študije kažejo, da je potrebno biti pri postavitvi diagnoze MS hiter, saj zgodnja diagnoza omogoča tudi zgodnje zdravljenje. In zgodnje zdravljenje z učinkovitimi IMZ ponuja najboljšo možnost za dolgoročno ugodno ali vsaj ugodnejšo prognozo. Spoznanja iz študije utrujejo pomen odličnega sodelovanja med bolnikom in zdravstvenim osebjem, saj le odnos, ki temelji na vzajemnemu spoštovanju in empatiji lahko doprinese k zaupanju.
Zaupanje pa je temelj za učinkovite nadaljnje terapevtske ukrepe. Zelo pomembno sporočilo študije je, da je zdravljenje povezano tako z manj zagoni bolezni (kar pomeni, da zmanjšuje epizode akutnega poslabšanja bolezni, ki lahko bolnikom pomembni okrni kvaliteto življenja), na drugi strani pa je povezano tudi z ugodnim vplivom na poslabšanje funkcionalne prizadetosti (oz. dolgoročnim pozitivnim vplivom IMZ na potek bolezni).
It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.