Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi škodljivim ali potencialno škodljivim ali ogrožajočim dejavnikom (t.i. stresorjem), ki zamajejo posameznikovo psihofizično ravnovesje. Stresnost neke situacije ali dogodka ni za vse ljudi enaka, ampak jo določajo posameznikova osebnost, njegove izkušnje, vrednote, prepričanja, energetska opremljenost, okolje, v katerem živi, kakovost medosebnih odnosov z bližnjimi, okoliščine, v katerih se stresor pojavi itd. Kronična bolezen sama po sebi je za bolnika lahko vir stresa, poleg tega pa se njen vpliv širi tudi v druge dele bolnikovega življenja.
Povezava med stresom in MS ni dokončno razjasnjena. Veliko oseb z MS meni, da je bil stres oz. nek specifičen stresen dogodek sprožitelj njihove bolezni, kar pa z znanstvenimi raziskavami do sedaj ni bilo potrjeno. Več manjših raziskav je prikazalo povezavo med stresnimi dogodki in zagoni bolezni pri že diagnosticiranih bolnikih, pri čemer se zdi, da ima večji vpliv na potek bolezni resnost, količina oz. frekvenca in trajanje stresa kot pa določen tip stresnih dogodkov. Nekatere raziskave povezave med stresnimi dogodki in zagoni bolezni po drugi strani niso našle.
Nekaj raziskav je preučevalo vpliv sprostitvenih tehnik, kognitivno vedenjske terapije in drugih načinov lajšanja stresa na življenje oseb z MS. Večina je pokazala pozitiven vpliv navedenih intervencij na percepcijo stresa pri bolnikih, depresivne in/ali anksiozne simptome, zaznavanje motečih simptomov bolezni ter ocene kvalitete življenja.
Stresu se v vsakdanjem življenju žal ne moremo izogniti, lahko pa se ga priučimo bolje obvladovati. Pri tem je osebam z MS dokazano lahko v pomoč kognitivno vedenjska terapija, ki zaradi pomanjkanja kadra in čakalnih vrst žal ni splošno dostopna v okviru javnega zdravstvenega sistema, pa tudi različne sprostitvene tehnike, ki se jih lahko naučijo v okviru programov v lokalnih zdravstvenih domovih pa tudi s pomočjo najrazličnejše literature. Zbirko sprostitvenih tehnik nacionalnega programa Mira lahko najdete na povezavi: https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-sebi/nasveti-za-boljse-pocutje/ucinkovite-tehnike-sproscanja/
Prispevek je pripravila Sarah Gomezelj, dr.med., specializantka nevrologije
Viri:
- Kako strese stres? (dostopno na https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/kako-strese-stres/, zadnji dostop 21.4.2024)
- Stress and Anxiety (dostopno na https://www.mssociety.org.uk/about-ms/signs-and-symptoms/mental-health/stress-and-anxiety, zadnji dostop 21.4.2024)
- Managing Stress and Multiple Sclerosis (dostopno na https://mstrust.org.uk/news/expert/managing-stress-multiple-sclerosis, zadnji dostop 21.4.2024)
- A randomized trial of stress management for the prevention of new brain lesions in MS (dostopno na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3405245/, zadnji dostop 23.4.2024)
- A Systematic Review of Stress-Management Interventions for Multiple Sclerosis Patients (dostopno na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4204374/, zadnji dostop 23.4.2024)
- Stress Management and Multiple Sclerosis: A Randomized Controlled Trial (dostopno na https://academic.oup.com/acn/article/27/4/406/4531?login=false, zadnji dostop 24.4.2024)
- Stress management interventions for multiple sclerosis: A meta-analysis of randomized controlled trials (dostopno na https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31298582/, zadnji dostop 24.4.2024)