Kognitivne funkcije so mentalni procesi, ki nam omogočajo zaznavanje, razmišljanje, spominjanje, reševanje problemov in učenje. Poznamo več področij kognitivnih funkcij: pozornost, spomin, izvršilne funkcije (sposobnost načrtovanja, organiziranja, odločanja, reševanja problemov in prilagajanja situacijam), percepcijo (proces zaznavanja in razumevanja senzoričnih informacij, kot so vizualni, slušni, tipni in drugi dražljaji), jezik ter socialne funkcije. Vse te funkcije so med seboj povezane in predstavljajo temelj za vsakodnevno delovanje človeka.
Na kognitivne funkcije lahko vplivajo različni dejavniki, pri čemer imajo osebe z MS lahko težave s kognitivnimi funkcijami v različnih stopnjah poteka bolezni, bodisi na enem bodisi na več področjih. Pomembno vlogo pri tem igra tudi t.i. kognitivna rezerva, ki nudi vsaj delno zaščito pred upadom kognitivnih funkcij.
Za krepitev kognitivnih funkcij je potreben celosten pristop na več ravneh, ki vključuje:
- Skrb za redno mentalno aktivnost
- Skrb za redno telesno aktivnost
- Skrb za uravnoteženo prehrano
- Uravnavanje stresa
- Skrb za kvaliteten spanec
- Vzdrževanje družbene povezanosti
1. Skrb za redno mentalno aktivnost
Pri MS je zelo pomembno vzdrževanje kognitivne rezerve, za kar je pomemben redni kognitivni trening oz. redna mentalna aktivnost. Kognitivni trening se osredotoča na vzdrževanje in izboljševanje kognitivnih funkcij na nivoju spomina, pozornosti, izvršilnih funkcij in hitrosti procesiranja informacij. Cilj je posledično izboljšati vsakodnevno funkcioniranje in s tem kvaliteto življenja.
Če težave še niso izražene, je najbolje, da oseba z MS poskuša biti čimbolj mentalno aktivna. To doseže s prebiranjem novih snovi, reševanjem križank, sudoka, s sledenjem novicam, lahko se oseba loti kreativnega pisanja ali risanja, preizkušanja novih kuharskih receptov, lahko se udeleži kakšnega tečaja (npr. učenje novih jezikov, meditacija). Lahko poseže tudi po katerih izmed spletnih orodij za treniranje spomina in hitrosti procesiranja, kjer si lahko beleži tudi svoj napredek (npr. BrainHQ, Lumosity). S tem se bo jačala kognitivna rezerva, ki je pri vseh ljudeh nasploh, še posebej pa pri osebah z MS, zelo pomembna.
Če oseba z MS pri sebi že zazna kognitivne težave, je sprva najbolje, da se o tem pogovori z nevrologom, ki jo lahko napoti na dodatni klinično-psihološki pregled, kjer primanjkljaj in področje, ki je najbolj problematično, natančneje opredeli.
Glede farmakološkega zdravljenja kognitivnega upada pri MS je najbolj pomembno, da oseba prejema imunomodulatorno zdravljenje, če je to indicirano, sicer pa se specifičnega zdravila za preprečevanje ali zmanjševanje kognitivnega upada ni. Če se izkaže, da je pridružena depresija, je to zelo pomembno zdraviti, saj lahko močno znižuje kognitivne funkcije. Na kognitivne sposobnosti lahko pomembno vpliva tudi utrudljivost. Obstaja sicer nekaj farmakoloških možnosti za zmanjšanje le-te, vendar so bolj pomembni nefarmakološki ukrepi.
Kako pa se lahko oseba z MS spopade s kognitivnimi težavami, če so že prisotne z namenom, da čim boljšega obvladovanja oz. zmanjševanja le-teh?
Eden od načinov je profesionalna pomoč, kjer ponavadi psiholog vodi različne tipe kognitivnih terapij, ki so usmerjene na področje primanjkljaja. S tem se oseba nauči kognitivnega treninga in tudi načinov obvladovanja svojih primanjkljajev. Tak način je lahko individualne narave ali v obliki skupinskih terapij, vendar je na žalost v našem okolju zelo malo možnosti, ki niso dodatno plačljive.
Nekoliko cenejša opcija so spletno dostopna orodja za mentalno vadbo, ki so omenjena zgoraj. Prav tako se lahko na spletu najde kar nekaj prosto dostopnih spominskih iger, sestavljank, ugank, nalog za reševanje problemov, nalog za krepitev pozornosti itd. Te so uporabne za krepitev kognitivnih funkcij, če še kognitivne težave niso izražene, pa tudi če so že.
V vsakodnevnem funkcioniranju si lahko oseba z MS, ki ima že izražene kognitivne težave, pomaga na različne načine. Če so problem predvsem spominske motnje je lahko v pomoč npr. nastavitev opomnikov na pametnih telefonih, ure za odštevanje časa npr. pri kuhanju, razčlenitev problema na manjše dele, zadosten čas za naloge in premislek, iskanje asociacij, vizualizacija, ponavljanje določene stvari večkrat, opravljanje ene naloge naenkrat, odstranitev motilcev (npr. prižgana televizija, glasna glasba) itd. Pomembna je tudi organizacija stanovanja na način, da so glavni in najpomembnejši predmeti vedno na istem mestu (npr. ključi, računi, koledar z dogodki, denarnica itd.)
Zelo pomembno je tudi načrtovanje aktivnosti in beleženje le-teh (na ročnih koledarjih ali v pametnih telefonih), kjer so lahko zabeleženi samo izredni dogodki, če pa je potrebno, pa je lahko v veliko pomoč tudi beleženje osnovnih dnevnih opravil. V veliko pomoč so tudi nakupovalni seznami, ki naj se sproti dopolnjujejo, saj to lahko prepreči večkraten odhod do trgovine in tudi skrajša čas preživet v trgovini, kar je lahko osebi z MS v veliko pomoč.
Skratka, skrb za mentalno aktivnost je zelo pomembna že na začetku ob postavitvi diagnoze MS z namenom krepitve kognitivne rezerve, prav tako pa je pomembna v nadaljevanju bolezni, ko so težave že izražene, saj se na tak način lahko bistveno izboljša kvaliteta življenja.
2. Skrb za redno telesno aktivnost
Za vzdrževanje kognitivnih funkcij je poleg redne mentalne aktivnosti zelo pomembna tudi redna telesna aktivnost. Telesna dejavnost ima številne pozitivne učinke, ki ne vplivajo samo na mentalno zdravje, ampak tudi na fizično kondicijo in na splošno izboljšujejo kakovost življenja ljudi z MS. Ozaveščanje o pomenu telesne aktivnosti pri tej bolezni je ključnega pomena, saj vpliva na vse vidike človekovega funkcioniranja. Žal pa lahko zmožnost vadbe omejujejo številni dejavniki, kot je sama nevrološka prizadetost, utrudljivost, preobčutljivost na vročino, strah pred poslabšanjem simptomov itd.
Za osebe z MS se priporoča tako aerobna vadba kot tudi vaje za moč, ravnotežje in raztezanje. Med aerobnimi vajami so hoje, plavanje in kolesarjenje najbolj priljubljene in priporočljive. Hoja je še posebej dostopna in enostavna, saj zahteva minimalno opremo. Poleg tega pa jo lahko vsak prilagodi svojim sposobnostim. Priporočena je vadba zmerne intenzitete vsaj 150 minut tedensko.
Poleg aerobne vadbe pa je pomembno vključiti tudi vaje za moč, saj te pripomorejo k izboljšanju hoje in zmanjšanju utrujenosti. Prav tako pomembne so vaje za ravnotežje in raztezanje, saj izboljšujejo stabilnost ter zmanjšujejo spastičnost. Plavanje in vodna aerobika imata še posebej blagodejen učinek, saj poleg koristnih učinkov same vode (zmanjšana obremenitev sklepov, zmanjšano tveganje za padce in preobčutljivost na toploto) pomagata tudi pri krepitvi ravnotežja in posturalne kontrole.
Oseba z MS lahko skrbi za telesno aktivnost sama, pri čemer si lahko pomaga s kakšnimi prilagojenimi spletnimi programi za izvajanje vaj od doma, lahko pa se udeleži skupinskih vadb. Tako ne le izboljša fizično zdravje, ampak tudi krepi socialne stike in povečuje motivacijo. Priporoča se previdnost pri nakupu spletnih programov, saj niso vsi kvalitetni in prilagojeni osebam z MS.
Najbolj idealna bi bila indvidualizirana vodena vadba s specialistom za to področje, vendar je to pogosto marsikomu cenovno nedostopno.
Ne glede na vse je ključno, da si oseba aktivnosti prilagodi svojim zmožnostim, pri čemer je priporočljivo kombinirati različne vrste vadbe (aerobno, vaje za moč, ravnotežje in raztezanje). Za kakršenkoli način aktivnosti se odloči, je pomembno vztrajanje, saj bo to najbolj prispevalo k izboljšanju kognitivnih funkcij in kakovosti življenja.
3. Skrb za uravnoteženo prehrano
Tako kot telesna aktivnost posredno vpliva na kognitivne funkcije, nanje vpliva tudi uravnotežena prehrana. V današnjem času smo nenehno izpostavljeni oglasom, ki promovirajo različne diete in prehranske režime, ki naj bi bili ključnega pomena za naše zdravje. Še posebej veliko informacij je o tem, kakšne diete naj bi sledili ljudje z MS za izboljšanje zdravja. Takšne prispevke je treba brati kritično in ne verjeti obljubam o ozdravitvi z določeno prehrano, saj ta na žalost ni možna. MS je kronična bolezen, ki je trenutno ni mogoče pozdraviti, lahko pa omejujemo njeno aktivnost.
Kljub temu pa je zdrava in uravnotežena prehrana, enako kot pri splošni populaciji, zelo pomembna tudi pri osebah z MS. Priporoča se prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, saj so nekatere raziskave pokazale, da povečana količina teh živil lahko nekoliko upočasni napredovanje nevrološke prizadetosti. Pomemben je tudi zadosten vnos vlaknin, ki prispevajo k boljši prebavi in zmanjšanju vnetja v črevesju. Prav tako je treba zaužiti dovolj zdravih maščob, kot so tiste v ribah in oreščkih.
Z upoštevanjem zgoraj omenjenih prehranskih načel se lahko vzdržuje primerna telesna teža, kar pomaga preprečevati debelost in pomembno vpliva na zmanjšanje aktivnosti bolezni. Med specifičnimi dietami je najpogosteje priporočena mediteranska dieta, saj vsebuje živila, ki imajo potencialno protivnetni učinek. Ta dieta spodbuja uživanje neprocesirane hrane ter omejuje vnos nasičenih maščob in sladkorja. Za osebe z MS se pogosto priporoča tudi nadomeščanje vitamina D, nekatere raziskave pa kažejo tudi na koristi probiotikov in antioksidantov. Ekstremni prehranski režimi, ki vključujejo izločanje določenih skupin živil (razen v primeru drugih bolezni, ki to zahtevajo), pa niso priporočljivi.
4. Uravnavanje stresa
Stres ima pomembno vlogo pri ohranjanju kognitivnih funkcij pri osebah z MS. Raziskave so pokazale, da lahko visoka stopnja zaznanega stresa negativno vpliva na kognitivne funkcije, saj povzroča dolgotrajne učinke, ki se kopičijo in lahko vplivajo predvsem na spominske funkcije, pozornost in izvršilne funkcije.
Oseba z MS lahko za obvladovanje stresa uporabi različne metode. Ena izmed možnosti so tehnike sproščanja, ki se jih lahko priuči s pomočjo usposobljenega osebja. Udeleži se lahko programov v živo ali prek spleta. Priporočljivo je izbrati preverjene programe, ki jih vodijo strokovnjaki. Med tehnike sproščanja spadajo dihalne vaje, meditacija in progresivna mišična relaksacija. Če oseba to zmore, je koristna tudi joga, saj vključuje tako sprostitev kot telesno aktivnost.
Dodatno lahko oseba krepi odpornost na stres s posebnimi tehnikami, ki so poleg fizične udeležbe pogosto dostopne tudi prek spletnih programov. Te običajno vključujejo kombinacije kognitivno-vedenjske terapije in prilagojenih metod za obvladovanje stresa. Takšni programi izboljšujejo čustveno regulacijo, krepijo strategije za reševanje problemov in spodbujajo pozitivno razmišljanje. Gre za aktivne strategije, ki vključujejo načrtovanje, pozitivno preoblikovanje in sprejemanje situacij.
Ključno je tudi sprotno reševanje problemov z uporabo omenjenih tehnik, saj kopičenje težav in stisk škodljivo vpliva na kognitivno funkcioniranje. Posledično se z omenjenimi strategijami ne izboljša le splošno kognitivno funkcioniranje, temveč tudi socialno življenje in kakovost življenja, kar je bistvenega pomena.
5. Skrb za kvaliteten spanec
Iz številnih raziskav vemo, da je spanje zelo pomembno za vse ljudi, pri osebah z MS pa še posebej. Ugotovili so, da so motnje spanja pri osebah z MS pogoste in pomembno negativno vplivajo na kognitivne funkcije, kot so pozornost, spomin in izvršilne funkcije, ter posledično na kakovost življenja.
Prvi korak, ki ga lahko oseba z MS naredi, je ta, da na motnje spanja opozori svojega nevrologa, saj so med njimi lahko tudi stanja, ki jih je treba zdraviti, na primer sindrom nemirnih nog, nočni krči in obstruktivna apneja v spanju. Pomemben vidik, na katerega lahko vplivamo z urejenim vzorcem spanja, je tudi utrudljivost.
Oseba z MS naj v prvi vrsti sama poskuša urediti higienske navade spanja. Sem sodijo vzdrževanje doslednega spalnega urnika, ustvarjanje udobnega spalnega okolja, omejevanje časa pred zasloni pred spanjem ter izogibanje stimulansom, kot so kofein in nikotin, v urah pred spanjem. Izboljšanje spalnega okolja z nadzorovano osvetlitvijo in udobnim posteljnim perilom lahko prav tako pripomore k boljši kakovosti spanja. Uvedba dosledne rutine pred spanjem telesu pomaga signalizirati, da je čas za umiritev in pripravo na spanje. Čeprav se ta princip pogosteje uporablja pri otrocih, se je izkazal za uspešnega tudi pri odraslih.
Zelo pomembno je tudi izogibanje velikim obrokom in pretiranemu vnosu tekočin pred spanjem, saj to lahko zmanjša število nočnih prebujanj. Ker se vsa ta področja med seboj prepletajo, so za dobro higieno spanja ključni tudi redna fizična aktivnost ter različne tehnike sproščanja, kot so kognitivno-vedenjska terapija, meditacija in dihalne tehnike.
Prispevek je pripravila dr. Saša Gselman, dr. med., specialistka nevrologije