Kaj je ravnotežje?

Da bi razumeli, kako ohranjati in izboljšati ravnotežje, moramo najprej razumeti, kaj ravnotežje sploh je in od česa vse je odvisno. Ravnotežje pomeni, da smo telo sposobni ohranjati nad podporno ploskvijo. V osnovi ga delimo na statično (ohranjanje ravnotežja med mirovanjem) in dinamično (ohranjanje ravnotežja med gibanjem). Poznamo tudi reaktivno ravnotežje, ki se aktivira predvsem takrat, ko se pojavijo nepričakovane zunanje motnje in se mehanizmi v telesu odzovejo na tak način, da preprečijo izgubo ravnotežja in padec. 

Ravnotežne naloge morajo biti uspešno izvedene in zato potrebujemo usklajeno delovanje več sistemov. Vhodni sistemi pošiljajo informacije iz zunanjega okolja v naše možgane. Sem spadajo:

  • vidni sistem (pridobivanje informacij, ki jih zaznavajo oči),
  • vestibularni sistem (pridobivanje informacij, ki jih zaznava notranje uho) in
  • senzorni sistem (pridobivanje informacij iz okolja z različnimi čutili v koži, sklepih, mišicah…).

Drug sistem je neke vrste računalnik in ga predstavlja centralni živčni sistem, naši možgani. Tukaj se vse informacije, ki jih pridobimo iz okolja, ustrezno obdelajo in tretjemu izhodnemu sistemu podajo navodila, kako naj prilagaja gibalne vzorce, da bo ravnotežje ohranjeno in v primeru nenadnih motenj tudi ustrezno popravljeno.

Ohranjanje ravnotežja je večino časa avtomatsko in se dogaja na nezavedni ravni. Vsi našteti sistemi med seboj delujejo usklajeno in poskrbijo za kar se da učinkovito uravnavanje ravnotežja.

Ravnotežje in multipla skleroza

Včasih se zaradi poškodb ali bolezni živčevja lahko zgodi, da so določeni sistemi okvarjeni ali pa je prenos informacij med njimi moten. Takrat se pojavljajo težave z ravnotežjem, nadzor le tega pa običajno postane zavesten in bolj nadzorovan. 

Osebe z multiplo sklerozo (MS) pogosto navajajo težave z nestabilnostjo med gibanjem, kar lahko vodi k oteženi izvedbi dnevnih aktivnosti, včasih pa vodi celo v padce in poškodbe. Do tovrstnih težav lahko prihaja iz različnih razlogov. Poleg okvar v zgoraj omenjenih sistemih (npr. spremenjeni občutki, slabša mišična zmogljivost, povišan mišični tonus) in povezav med njimi, lahko do prehodnega poslabšanja pride tudi pri povečani utrudljivosti, pregrevanju telesa, infekcijah in ob zagonih bolezni. Težave z ravnotežjem osebe z MS doživljajo zelo različno. Nekateri navajajo le minimalne težave ob zahtevnejših dinamičnih ravnotežnih nalogah, drugi že pri preprostejših. Prav tako ni vedno nujno, da sovpadajo s trajanjem bolezni. Ker je potek bolezni popolnoma različen in individualen, je pomembno tudi, da so težave z ravnotežjem naslovljene načrtovano in individualno.

Ravnotežje in MS

Nekaj nasvetov za obvladovanje težav z ravnotežjem

  • Ko opazimo težave z ravnotežjem, je smiselno, da opazujemo in si morda tudi zapišemo aktivnosti, pri katerih se pojavljajo.
  • Poskrbite za primerno obutev, saj bo ohranjanje ravnotežja veliko lažje in veliko bolj učinkovito, če boste primerno obuti, kar pomeni, da nosite nekaj, kar se dobro oprime vašega stopala (npr. športni čevlji z vezalkami, copati z opetnikom).
  • Prilagodite okolje, da bo le to še bolj varno. Preproge, ki niso fiksirane na tla, lahko hitro povzročijo zdrs, v pragove se lahko hitro zatakne stopalo. Dodatna oprijemališča v tuš kabini ali nekoliko dvignjeno stranišče, so lahko v primeru slabšega ravnotežja v veliko pomoč pri varni izvedbi dnevnih aktivnosti in skrbi zase.
  • V kolikor ste negotovi, je smiselna tudi uporaba pripomočka za hojo. Uporaba primernega pripomočka je odvisna od več dejavnikov. Kot so na primer vaše gibalno in funkcionalno stanje, okolje, v katerem se gibate, arhitektura stanovanja.
  • Želimo si, da je terapija, ki naslavlja motnje ravnotežja, individualno načrtovana. Terapevtski postopki naj bodo prilagojeni vam in vašim potrebam, saj s tem dosežete varnost in maksimalno učinkovitost.
  • V kolikor doma izvajate vaje, ki ste se jih predhodno naučili na terapijah, to izvajajte v varnem okolju, stran od predmetov in pohištva, kamor bi se lahko udarili v primeru, da bi med vadbo izgubili ravnotežje.

Če vas težave ovirajo do te mere, da vplivajo na izvajanje dnevnih aktivnosti in krojijo vsakdan, je smiseln posvet z nevrofizioterapevtom. Ta bo naredil oceno stanja, priporočil in/ali izvedel ustrezne fizioterapevtske postopke za obvladovanje težav in vam svetoval o morebitni uporabi pripomočka. Pomembno je, da se obrnete na strokovnjaka, ki pozna vašo bolezen in je primerno usposobljen za delo z nevrološkimi stanji. 

Prispevek je pripravila Eva Žura, mag. fiziot.

Viri: 

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.