Veliko pacientk z MS je zaskrbljenih, kako bo bolezen vplivala na njihovo stanje med nosečnostjo. MS ne povečuje tveganja za spontani splav, vendar pa lahko nekatera zdravila škodujejo plodu, če se jih uporablja v nosečnosti. Zato je pri določenih terapijah potrebno zdravljenje prekiniti že pred načrtovano zanositvijo. Nosečnost sama po sebi ne pospešuje napredovanja MS; nasprotno, lahko ima celo varovalni učinek. Število zagonov bolezni se med nosečnostjo pogosto zmanjša, še posebej v zadnjem trimesečju. Prav tako nosečnost ne povečuje stopnje invalidnosti, celo nasprotno, lahko jo upočasni. Predvideva se, da je to posledica hormonskih sprememb, ki nastopijo v tem obdobju.
Pri večini pacientk nosečnost poteka brez zapletov. Če se zagon bolezni vseeno pojavi, ta ne vpliva neposredno na plod. V primeru večjih težav ali zagona je pomembno, da o tem obvestite svojega nevrologa. Po potrebi lahko osebni zdravnik izda nujno napotnico za obisk nevrologa v urgentni ambulanti, kjer bo ta ocenil, ali gre za zagon. Pri blažjem zagonu se svetuje predvsem počitek, medtem ko se pri težjem lahko uvede zdravljenje s kortikosteroidi. V prvem trimesečju pa se kortikosteroidom običajno izogibajo, saj lahko vplivajo na zarodek.
Simptomi MS se med nosečnostjo večinoma ne spremenijo, lahko pa pride do poslabšanja nekaterih, kot so utrujenost, spastičnost in težave z uriniranjem. Nosečnice z MS pogosto občutijo večjo utrujenost, pri tistih s težavami z uriniranjem pa so pogostejše okužbe sečil. Zaradi ponavljajočih se vnetij nekaterim pacientkam predpišejo dolgotrajno preventivno zdravljenje z nizkimi odmerki antibiotikov. Ker so nosečnice že nasploh bolj dovzetne za okužbe sečil, je treba redno pregledovati urin. Nosečnice z MS se lahko soočajo tudi s težavami s črevesjem, ravnotežjem in hojo, poleg teh pa so lahko prisotni še drugi simptomi MS. Med nosečnostjo naj se pacientke v primeru resnejših težav s simptomi posvetujejo z nevrologom.
Prispevek je pripravila Patricia Bitenc, dipl.m.s.