Multipla skleroza (MS) je vnetna bolezen osrednjega živčevja, kar pomeni, da prizadene možgane in hrbtenjačo. Je avtoimunska bolezen.  Pravzaprav je multipla skleroza najpogostejša avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Večinoma prizadene mlajše ljudi. Najpogosteje se pojavi med 25. in 35. letom starosti. V zahodnem svetu je pri mlajših odraslih multipla skleroza drugi najpogostejši razlog onesposobljenosti za poškodbami.

Danes imamo za zdravljenje multiple skleroze na voljo številna učinkovita zdravila. Bolezen je zato bistveno bolje obvladljiva, kot je bila v preteklosti. Pomembna je čimbolj zgodnja diagnoza, saj se je izkazalo, da so izidi boljši, če zdravljenje uvedemo zgodaj.

Poleg same diagnoze je pomembno prepoznati tudi zagone bolezni. Zagon namreč lahko kaže, da trenutno zdravljenje ni dovolj učinkovito. Če z zdravljenjem iz kakršnegakoli razloga še nismo začeli, je nov zagon bolezni lahko dodaten razlog, da zdravljenje uvedemo. Poleg zdravil, ki vplivajo na potek bolezni, lahko zdravimo tudi zagone.

Vrste multiple skleroze

Multipla skleroza ima več pojavnih oblik. Te so:

Recidivno-remitentna multipla skleroza (RRMS) je najpogostejša oblika multiple skleroze in predstavlja približno 80% vseh primerov. Za to obliko bolezni so značilni recidivi oziroma zagoni multiple skleroze z vmesnimi obdobji mirovanja (remisije) bolezni.

Pri primarno progresivni MS po začetku simptomov prihaja do progresivnega slabšanja stanja brez jasnih zagonov ali vmesnih obdobij izboljšanja.

Velik delež bolnikov z RRMS v kasnejši fazi bolezni preide v sekundarno progresivno MS. Za to obliko ali fazo bolezni niso več značilni zagoni, temveč postopno slabšanje stanja. Do prehoda v sekundarno progresivno fazo bolezni običajno pride po mnogih letih, lahko tudi po več desetletjih.

Recidivno-remitentna MS (RRMS)

Kaj je zagon multiple skleroze?

Pri recidivno-remitentni multipli sklerozi, ki je najpogostejša oblika MS, so zagoni sestavni del bolezni. Zagon je aktivna epizoda bolezni, ki jo povzroča vnetje v osrednjem živčevju. Za zagon je značilen pojav novih simptomov, lahko pa pride tudi do poslabšanja že prej prisotnih simptomov.

Simptomi ob zagonu se običajno razvija nekaj ur ali nekaj dni. Da lahko govorimo o zagonu, morajo simptomi trajati vsaj 24 ur, od prejšnjega zagona pa mora miniti vsaj 30 dni. Najpogosteje trajajo nekaj tednov, nato pride do umirjanja vnetja in remisije. V obdobjih remisije se simptomi zagona pogosto izboljšajo in lahko tudi povsem izginejo. V nekaterih primerih pa se simptomi popravijo le delno in ostanejo trajno prisotni.

Pojava zagona ni moč zanesljivo napovedati. Obdobja remisije lahko trajajo več mesecev ali let. Nekateri bolniki pa imajo lahko več zagonov v enem letu. Zagonov je običajno več na začetku bolezni. Večje število zagonov ali težji zagoni lahko napovedujejo težji potek bolezni.

Kako zdravimo zagone multiple skleroze?

Vseh zagonov ni potrebno zdraviti. Predvsem pri blažjih zagonih, ki bolnikov ne ovirajo pri vsakdanjih opravilih, lahko počakamo. Marsikdaj lahko simptomi namreč postopoma sami izzvenijo. Če pa so zagoni težji, in vključujejo na primer prizadetost vida, šibkost okončin ali oteženo hojo, vsekakor velja razmisliti o zdravljenju.

Uveljavljeno zdravljenje zagonov MS so protivnetna zdravila – kortikosteroidi. Namen zdravljenja je zavreti vnetje in skrajšati trajanje zagona. Običajno za zdravljenje uporabljamo infuzije visokih odmerkov kortikosteroida metilprednizolona v 3 do 5 zaporednih dnevih. Za zdravljenje težje potekajočih zagonov pride v poštev postopek, imenovan plazmafereza.

Potrebno je poudariti, da z zdravljenjem zagona ne vplivamo na dolgoročni potek bolezni.

Kako se kaže zagon multiple skleroze?

Multiplo sklerozo imenujemo bolezen tisočerih obrazov. Simptomi in znaki bolezni so raznoliki, odvisni so od tega, kateri del osrednjega živčevja je prizadet. Lahko se pojavi en simptom naenkrat, če je prizadet samo en del živčevja, lahko pa je več različnih simptomov hkrati, če vnetje poteka na več mestih v živčevju. Tudi različni bolniki z MS lahko imajo med seboj precej raznolike simptome.

Med pogostejše simptome in znake multiple skleroze spadajo:

  • Motnje vida

Pogosto je motnja vida prvi znak multiple skleroze. Zaradi vnetja vidnega živca, ki ga imenujemo optični nevritis, pride do izgube vida ali poslabšanja ostrine vida, ki je večinoma prehodna. Pri MS je običajno prizadeto samo eno oko oz. samo en vidni živec. Poleg slabše ostrine vida osebe s prizadetim očesom običajno slabše zaznavajo barve, predvsem rdečo. Lahko imajo tudi izpade v vidnem polju na prizadetem očesu. Zrklo je ob premikanju boleče.
Če je prizadet del možganov, ki nadzoruje očesne gibe, se lahko pojavljajo dvojne slike, lahko pa tudi nehoteni, trzajoči gibi oči.

  • Utrudljivost

Utrudljivost spada med pogostejše simptome MS. Vsi smo kdaj utrujeni, utrudljivost pri MS pa je pretirana in lahko predstavlja oviro za izvajanje tudi povsem običajnih vsakdanjih aktivnosti. Pojavi se lahko že zjutraj, običajen počitek je ne odpravi, lahko je še izrazitejša po telesni aktivnosti, v vročem vremenu ali ob okužbi.

Na žalost bolniki z MS zaradi utrudljivosti pogosto ne zmorejo več opravljati svojega dela.

  • Spremenjena zaznava

Omrtvičenost ali slabša zaznava dražljajev je pogost simptom MS. Zmanjšana je lahko zaznava dotika, temperature, bolečine, položaja udov. Simptomi so lahko blagi in nemoteči, če pa so močno izraženi, lahko ob na primer slabši zaznavi v stopalu ali nogi povzročajo težave s hojo, ob slabši zaznavi v roki pa težave pri finih opravilih. Prizadeti so lahko različni deli telesa, obraz, trup ali udi.

  • Mišična šibkost

Do šibkosti lahko pride, če so prizadeti deli osrednjega živčevja, ki nadzorujejo gibanje. V tem primeru je šibkost lahko prisotna samo v enem udu, lahko v roki in nogi na eni strani telesa, lahko sta prizadeti obe nogi. Bolniki z MS so zaradi vseh simptomov pogosto manj aktivni, tako da lahko pride tudi do šibkosti zaradi zmanjšane telesne aktivnosti.

Ob okvari osrednjega živčevja so mišice lahko toge, okorele in zakrčene, kar imenujemo spastičnost.

  • Otežena hoja

Bolniki z MS imajo pogosto težave s hojo. Razlogi so lahko slabša zaznava, mišična šibkost, slabša koordinacija, utrudljivost, vrtoglavica ali slabše ravnotežje. Pogosto je lahko prisotnih več razlogov hkrati.

  • Občutek stiskanja čez trup

Eden od značilnih simptomov MS je stiskajoč občutek čez trup, ki se pojavlja v pasastem področju. Kaže na okvaro v področju hrbtenjače.

  • Težave z mokrenjem

Težave z odvajanjem urina so pri MS pogoste. Lahko se kažejo s pogostejšim uriniranjem, nenadnim siljenjem na vodo, oteženim začetkom uriniranja ali občutkom nepopolne izpraznitve mehurja. Težave z mokrenjem lahko povzročajo večjo nagnjenost k okužbam sečil.

  • Težave s spolnostjo

Tudi spolni organi so pod nadzorom živčevja. Ženske z MS imajo lahko zmanjšano vlaženje nožnice. Moški lahko imajo težave z erekcijo. Pri obeh spolih lahko pride do zmanjšanja želje po spolnosti in do težav pri doseganju orgazma.

  • Težave z umskimi funkcijami

Težave z umskimi funkcijami imenujemo kognitivna okvara. Težave lahko pri MS zajemajo različna področja umskega delovanja, kot so na primer pomnjenje novih informacij, pozornost, planiranje in načrtovanje, iskanje besed, vidno-prostorske funkcije.

Kaj je psevdozagon?

Pojav simptomov, ki ne nastanejo zaradi vnetja in okvare osrednjega živčevja, imenujemo psevdozagon. Do psevdozagona lahko pride zaradi različnih vzrokov. Lahko ga povzroči okužba, na primer okužba sečil, povišana telesna temperatura ob okužbi ali ob vročem vremenu, po vroči kopeli. Pri razločevanju med pravimi zagoni in psevdozagoni si pogosto pomagamo z na primer laboratorijsko analizo urina ali krvnimi preiskavami. Psevdozagoni so običajno krajši od pravih zagonov.

Zaključek

Multipla skleroza se lahko kaže z raznolikim naborom simptomov in znakov. Vsi simptomi niso nujno posledica zagona bolezni. Pomisliti moramo tudi na možnost psevdozagona, sploh če so simptomi kratkotrajni ali sproženi z zunanjim dejavnikom, kot je na primer okužba. Včasih je samo na podlagi opisa težav in pregleda težko ugotoviti, ali gre res za zagon bolezni. Zaradi tega si pogosto pomagamo z laboratorijskimi, včasih pa tudi s slikovnimi preiskavami.

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.