Motnje gibanja so ena izmed najpogostejših posledic MS. So posledica šibkosti mišic, spastičnosti, tremorja, motenj koordinacije in ravnotežja, motenj vida, utrujenosti ter razpoloženja. Približno 50 % pacientov z MS bo po petnajstih letih od začetka bolezni potrebovala oporo pri hoji. Mobilnost je v življenju pacienta z MS zelo pomembna. Nadvse pomembna je sposobnost hoje. Hojo potrebujemo doma, na delovnem mestu in drugje. Pomembna je za izvajanje opravil ter omogoča zadovoljevanje potreb posameznika. Hoja občutno pripomore h kakovosti življenja pacienta z MS.
V preteklosti so pacientom z MS odsvetovali napor ter vadbo. Strokovnjaki so bili mnenja, da veliko pacientov z MS trpi za utrujenostjo ter da se simptomi bolezni v vročini oz. ob pregrevanju telesa poslabšajo. Na podlagi tega so svetovali, da se pacienti izogibajo dejavnostim, ki jih lahko utrudijo. Tak način razmišljanja se je kasneje spremenil. Z leti so raziskave pokazale določene koristi telesne aktivnosti pri pacientu z MS. Telesna aktivnost pacientom z MS lahko izboljša zdravstveno stanje ter omogoča splošno dobro počutje. Z telesno aktivnostjo se poveča zmožnost opravljanja vsakodnevnih nalog ter opravljanje poklica. Prav tako se poveča tudi telesna moč, vzdržljivost in gibljivost pacienta. Z telesno aktivnostjo se lahko zmanjša in obvladuje tudi utrujenost. Obenem se zmanjša depresivnost, tesnoba, strah, spastičnost ter atrofija mišic. Sama telovadba ne mora spremeniti MS, lahko pa izboljša celotno zdravje ter s tem prepreči kakšne zaplete.
Nekateri pacienti z MS menijo, da nimajo energije za telesno vadbo in da jih bo ta izčrpala. Strokovnjaki so ugotovili ravno nasprotno in sicer da telesna aktivnost daje energijo, če se pacient ne napreza do izčrpanosti. Telesna aktivnost za paciente z MS naj bi bila oblikovana tako, da poveča kondicijo in vzdržljivost ter ohranja mobilnost okončin. Ne obstaja nobena specifična vadba za paciente z MS, saj jih bolezen prizadene na različne načine. Vadba mora biti prilagojena posameznemu pacientu glede na njegovo zmožnost, oviranost ter utrujenost. Potrebno je paziti tudi na pravilno preporazdelitev energije tekom dneva. Pomembno je, da pacient pozna svoje meje ter z vadbo zaključi še preden se utrudi. Veliko vrst telesne aktivnosti lahko pacient opravi doma sam ali v družbi. Pacient naj izbere tako aktivnost v kateri uživa in mu ne predstavlja stresa. Primer telesnih aktivnosti hoja, tek, plavanje, ples, aerobika, joga, kolo, … Ne glede na to, katero aktivnost izbere naj jo izvaja redno in jo zaključi še preden postane utrujen.
Redna telesna aktivnost in šport prinašata:
- Boljše zdravje in dobro počutje
- Večjo mobilnost
- Možnost zmanjšanja telesne teže
- Manj bolečin
- Večje zavedanje lastnega telesa
- Višjo kakovost življenja
- Zmanjšanje tveganja za razvoj depresije, strahu, osteoporoze, diabetesa, srčnih obolenj, …
- Ohranjanje gibljivosti
Pozitivni učinki telovadbe/ fizioterapije:
- Izboljša cirkulacijo in vse telesne funkcije
- Poviša količino kisika v krvi
- Ohranja močne mišice in krepi oslabele
- Ohranja gibljive sklepe in preprečuje togost
- Pomaga ohranjati neodvisnost
- Preprečuje depresijo
- Preprečuje oslabelost (atrofijo) mišic
- Daje več energije za dnevna opravila
- Pomaga zmanjšati spastičnost (po raziskavah naj bi jo imelo 95% pacientov z MS; predvsem v mišicah nog, redkeje rok)
- Preprečevanje napačne drže telesa
- Ohranjanje kondicije
Aerobna vadba
Je priporočljiva za paciente z lažjo do zmerno obliko prizadetosti. Pomen te oblike vadbe je izboljšati oz. ohranjati srčno-žilni sistem, dihalno funkcijo ter zmanjšati mišično oslabelost. Aerobna vadba je tista vadba, ki vključuje ponavljajoče ritmične gibe (npr. hoja, hitra hoja, plavanje, kolesarjenje, ples..). Aerobna vadba v obliki hitre hoje in teka je priporočljiva predvsem za bolnike v zgodnji fazi bolezni. V tem času je poudarek predvsem na krepitvi mišične zmogljivosti. Pozitivni učinki aerobne vadbe se pokažejo le, če jih izvajamo dlje časa.
Vaje za moč
Te bi morale biti vključene v vsak program vadbe. Sestavljene morajo biti tako, da se izboljšuje moč tistih mišic, ki so pomembne za aerobno vadbo ter opravljanje vsakodnevnih aktivnosti oziroma opravil. Pomembno je, da so le te prilagojene stopnji prizadetosti posameznika in njegovi zmogljivosti. Za pridobivanje mišične moči so primerne tudi vaje v vodi. Napredek je viden v nekaj tednih.
Osnovni napotki pri izvajanju telesnih aktivnosti
- Vadba naj poteka v hladnem prostoru (pregretje lahko vodi do pojava simptomov ter zmanjša učinkovitost živčnega prevajanja)
- Pred in po vadbi je potrebno piti hladno tekočino (ne premrzlo), saj pomaga vzdrževati nižjo temperaturo
- Med vadbo je potrebno narediti tudi premor. Tako preprečimo utrujenost ter poslabšanje simptomov.
- V primeru bolečine prenehajte z vadbo, saj taka vadba prej škodi kot koristi.
- V primeru, da občutite neudobje izvajajte lažje aktivnosti.
- Med vadbo je potrebno dihati enakomerno in umirjeno.
- Potrebno je izbrati vadbo glede na oviranost ter posameznikovo sposobnost
- Potrebno je uživati v telesni aktivnosti, ki jo izvajate
3 nasveti za gibanje:
- Kratke razdalje opravite peš.
- Z avtobusa izstopite eno postajo prej in pot nadaljujte peš.
- Namesto dvigala raje uporabite stopnice.
Lahko si preberete tudi kratek priročnik o telesni aktivnosti z naslovom Izberi življenje z gibanjem. V njem lahko najdete tudi primere športne aktivnosti (nordijska hoja, joga, vadbe v vodi/plavanje ter terapevtska vadba). Priročnik vsebuje tudi dnevnik aktivnosti, le ta vas lahko dodatno spodbudi k aktivnemu življenju. Priročnik lahko poiščete na spletu, saj je prosto dostopen.