MS je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, za katero “tradicionalno” trdimo, da je bolezen mladih odraslih. Klinično se namreč najpogosteje izrazi med 20. in 40. letom starosti. S staranjem prebivalstva in podaljševanjem življenjske dobe tako splošne populacije kot oseb z MS pa realni podatkih zadnjih let kažejo (raziskave iz ZDA, Italije idr.), da je prevalenca oz. razširjenost bolezni najvišja v starostni skupini od 55 do 64 let.
Spekter kliničnih slik MS obsega recidivno remitentno MS (RRMS), primarno progresivno MS (PPMS) in sekundarno progresivno MS (SPMS). Kronološka starost je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na klinično sliko bolezni in pridobivanje gibalne oviranosti oz. invalidnosti. S staranjem se sposobnosti živčevja za kompenzacijo ob kakršnih koli motnjah in poškodbah zmanjšujejo. Burna vnetna aktivnost v osrednjem živčevju pri MS se skozi leta bolezni in s staranjem zmanjšuje, prevladovati začnejo nevrodegenerativni procesi (propadanje živčnih celic) in kronično “tleči” vnetni procesi. Približno 60 % oseb z MS do svojega 75. leta preide v SPMS obliko, za katero so značilni zgoraj navedeni procesi. Tudi vrsta “telesnih” bolezni, ki se pričnejo pogosteje pojavljati s starostjo, negativno vplivajo na možgansko zdravje in posledično na MS. Visok krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen in drugo so znani negativni dejavniki tveganja za napredovanje MS.
Prehod v SPMS je pomemben tako z vidika gibalne oviranosti in napredovanja klinične slike kot z vidika zdravljenja bolezni. Vsa zdravila, ki vplivajo na potek bolezni, s katerimi trenutno zdravimo MS, so učinkovita predvsem v vnetnih fazah bolezni, precej manj pa vplivajo na počasno napredovanje bolezni, ki je značilno za SPMS. Zaradi vpliva tovrstnih zdravil na imunski sistem, ki se s starostjo spreminja in postaja manj učinkovit v boju proti okužbam, se lahko tveganje za resne neželene učinke (predvsem okužbe) poveča. Ali je po določeni starosti potrebno oz. priporočljivo ukinjanje ali sprememba terapije za MS, trenutno še ni popolnoma jasno. V svetu poteka več raziskav na to temo, zagotovo pa bo pri tem tudi v prihodnosti pomemben individualni pristop.
Prispevek pripravila Sarah Gomezelj, dr. med., specializantka nevrologije
Viri:
- The Impact of Ageing on Multiple Sclerosis (dostopno na https://ectrims.eu/insights/the-impact-of-ageing-on-multiple-sclerosis/, zadnji dostop 15. 8. 2024)
- Ageing and multiple sclerosis (dostopno na https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36216015/, zadnji dostop 15. 8. 2024)
- Impact of aging on treatment considerations for multiple sclerosis patients (https://www.frontiersin.org/journals/neurology/articles/10.3389/fneur.2023.1197212, zadnji dostop 15. 8. 2024)
- International Workshop Focuses on Aging with Multiple Sclerosis (https://www.nationalmssociety.org/news-and-magazine/news/workshop-aging-ms, zadnji dostop 15.8.2024)