Spastičnost je občasno povišana mišična napetost oz. mišična otrdelost. Pri spastičnosti gre za nezaželeno napetost mišic, ki presega normalno raven. Poleg povečane mišične napetosti se pojavljajo tudi mišični krči, mišična togost ter trzanje mišic. Spastičnost se lahko ponavlja v fazah ali traja. Vzrok zanjo so kronične okvare osrednjega živčevja pri različnih boleznih ter poškodbah možganov in hrbtenjače. Uvrščamo jo med gibalno motnjo, saj otežuje gibanje.
Pri MS je spastičnost zelo pogost simptom. Žal je tudi eden izmed najpogostejših vzrokov za invalidnost. Pri pacientih z MS se najpogosteje pojavi v spodnjih udih, kot so mišice nog in trupa. Redkeje prizadene mišice rok. Lahko je povezana z oslabelostjo ali ohromelostjo enega ali več udov. Kaže se z nenadzorovanim krčenjem mišic ter nehotenim premikanjem spodnjih udov.
Spastičnost vpliva na pacientovo mobilnost, telesno držo, vsakodnevne dejavnosti ter spanje. Poleg tega zmanjšuje gibanje, zato povzroči omejeno gibljivost v sklepih, poveča se možnost za nastanek preležanin ter padce. Izrazit simptom pri spastičnosti je tudi bolečina. Ta je običajno huda in stalno prisotna. Bolečina se kaže v obliki zbadanja, mravljinčenja ali pekočega občutka. Obseg spastičnosti je pri pacientih z MS različen. Nekateri so zaradi nje v vsakdanjem življenju močno prizadeti medtem ko, imajo drugi le majhne omejitve. Spastičnost pacienta ovira. Spremljajoče ovire pogosto vodijo v zmanjšano zmožnost premikanja in oteženo izvajanje številnih dnevnih dejavnosti. Huda oblika spastičnosti lahko bistveno poslabša pacientovo kakovost življenja, ovira hojo, sedenje in tudi ležanje. Pacienti z motnjo hoje, ki je posledica spastičnosti potrebujejo veliko več energije ter časa za dosego svojega cilja.
Spastičnost lahko zmanjšamo s fizioterapevtskimi ukrepi in zdravili. Pri blažji obliki, kjer so prisotni mišični krči, si lahko pomagamo z magnezijem.
Fizioterapevtski ukrepi so:
- Raztezanje – glavni cilj te metode je izboljšati mišično razteznost, zmanjšati mišično napetost ter izboljšati funkcijo. Najpogosteje uporabljene tehnike raztezanja so statično raztezanje, dinamično raztezanje in raztezanje po načelu proprioceptivne nevromuskularne facilitacije, kot sta ritmični začetek, napni-sprosti. Raztezanje je priporočljivo zaradi preventive sekundarnih posledic spastičnosti in preostalih pozitivnih učinkov raztezanja na mišično-skeletni sistem.
- Krepitev mišic – je ena izmed najpogostejših tehnik, ki se uporablja za obvladovanje spastičnosti. Prepričanje, da krepitev mišic zvišuje mišični tonus, je bilo ovrženo. Krepitev mišic morda nima neposrednega učinka na zniževanje spastičnosti, ima pa učinek na izboljšanje določenih elementov gibanja.
- Metoda funkcionalne električne stimulacije (FES) - Ta metoda lahko prispeva k zmanjševanju spastičnosti in izboljšanju gibljivosti. Funkcionalno električno stimulacijo pogosto nameščamo na peronealni živec enega ali obeh spodnjih udov. Pri uporabi stimulacije teh živcev med samo hojo olajšamo izvedbo korakov. FES se lahko namesti tudi na druge mišične skupine npr. upogibalke zapestja, stopala ter prstov in mišico iztegovalko zapestja.
V primeru, ko fizioterapevtski ukrepi niso uspešni, lahko zdravnik poskusi z zdravili.