V poteku MS lahko pride do dveh vrst poslabšanja stanja. Pride lahko do zagona ali pa napredovanja oz. progresije.
Kaj je zagon MS?
Zagon MS označuje prvi ali ponovni klinični dogodek, ko oseba opazi znatno poslabšanje obstoječih simptomov ali pojav novih simptomov, kar je potrjeno tudi na nevrološkem pregledu z objektivnimi nevrološkimi izpadi. Ti so odraz prizadetosti centralnega živčevja na enem ali več mestih in nastanejo akutno ali subakutno, trajajo vsaj 24 ur, pri čemer se lahko simptomatika popravi ali ne. Ob tem ne smejo biti prisotni znaki okužbe. V primeru, da so prisotni znaki okužbe oz. povišana telesna temperatura se lahko simptomi prav tako poslabšajo ali nastanejo na novo, vendar je poslabšanje prehodno. Takrat govorimo o ”psevdo” zagonu MS.
Kaj je napredovanje MS?
O napredovanju oz. progresiji MS govorimo takrat, kadar oseba opazi postopno slabšanje nevrološke simptomatike (npr. postopno napredovanje težav s hojo, vedno krajša prehojena razdalja, vedno večja spastičnost, utrudljivost), pri čemer ni prisotno jasno akutno poslabšanje v smislu zagona.
Kaj storiti v primeru zagona MS?
V primeru akutnega poslabšanja v smislu zagona MS je potrebno najprej izključiti okužbo, torej preveriti, ali je prisotna vročina, povišani vnetni parametri, vnetje sečil itd. Te osnovne preiskave oseba opravi pri osebnem zdravniku. V kolikor ne gre za okužbo in simptomi trajajo več kot 24 ur, se oseba obrne na lečečega nevrologa, ki nato poslabšanje objektivizira z nevrološkim pregledom.
Zdravljenje zagona MS je smiselno, kadar gre za težji zagon, ki vpliva na funkcionalnost bolnika, in pri nevrološkem pregledu objektivno ugotavljamo izpade, kot so npr. izguba vidne ostrine, dvojni vid, šibkost okončin, znake okvare malih možganov itd. Blagi zagoni bolezni, kot so npr. senzorične motnje in parestezije ne zahtevajo zdravljenja. Z zdravljenjem zagonov ne vplivamo na dolgoročen potek bolezni, prav tako ne vplivamo na zmanjšanje tveganja za naslednji zagon – glavni cilj zdravljenja zagona je pospešiti okrevanje po zagonu bolezni.
Ponavadi se za zdravljenje zagonov uporabljajo kortikosteroidi v visokih odmerkih za kratek čas (pulzno kortikosteroidno zdravljenje), v našem okolju se najpogosteje uporablja metilprednizolon intravensko v odmerku 1000 mg dnevno 3–5 dni.
Kaj storiti ob napredovanju MS?
Pri postopnem slabšanju bolezni pogosto traja več mesecev, preden oseba to opazi, včasih pa se zaveda sprememb šele ob letnih pregledih pri lečečem nevrologu. Na primer, oseba morda ugotovi, da je prehojena razdalja krajša kot prejšnje leto. V primeru napredovanja MS aplikacija pulznega kortikosteroidnega zdravljenja ni smiselna, ampak je potrebno ponoviti slikovno diagnostiko in ponovno pretehtati možnosti glede imunomodulatornega zdravljenja. Dodatno se lahko uvede simptomatska terapija za lajšanje simptomov, kot so spastičnost, težave s hojo ali motnje mokrenja.
Prispevek pripravila Saša Gselman, dr. med. specialistka nevrologije
Viri:
- Diagnosis of multiple sclerosis: 2017 revisions of the McDonald criteria (dostopno na https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29275977/, zadnji dostop 26. 8. 2024)
- Steroids for multiple sclerosis and optic neuritis: a meta-analysis of randomized controlled clinical trials (dostopno na https://link.springer.com/article/10.1007/s004150070172, zadnji dostop 26. 8. 2024)
- Disease-modifying treatments for early and advanced multiple sclerosis: a new treatment paradigm (dostopno na https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29634596/, zadnji dostop 26. 8. 2024)
- Symptomatic management in multiple sclerosis (dostopno na https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26538847/, zadnji dostop 26. 8. 2024)