RIS ali radiološko izoliran sindrom (angl. radiologically isolated syndrome) je medicinski izraz, ki opisuje naključno odkrite spremembe (»lezije«) na MRI glave ali hrbtenjače, ki so po videzu tipične za demielinizacijo oz. MS, vendar se pojavijo pri osebah, ki nimajo tipičnih simptomov, znakov ali pretekle anamneze za MS.
Z izboljšanjem dostopnosti in širjenjem indikacij za slikovno diagnostiko z MRI se tudi število naključno odkritih T2-hiperintenzivnih asimptomatskih lezij na MRI glave povečuje. Pogosto se odkrije pri osebah, ki MRI glave opravijo zaradi glavobolov, poškodb/nesreč in nespecifičnih simptomov, npr. omotice. Kako pogost je RIS v splošni populaciji, ni jasno, ocene se gibljejo med 0,1 in 0,7 % populacije.
RIS je diagnoza izključitve: ni vsaka drobna lezija vidna na MRI glave RIS. T2-hiperintenzivne spremembe v beli možganovini so lahko vidne pri bolnikih z migreno, boleznijo malih žil, sistemskimi vezivno tkivnimi boleznimi, pri osebah, ki uporabljajo nekatere prepovedane droge, pogoste so pri starejših bolnikih z dejavniki tveganja za možgansko-žilne bolezni itd. Tako je posebej pomembno, da z RIS označimo le tiste spremembe, ki zadostujejo merilom (le-ti so različica meril, ki jih sicer uporabljamo za MS).
Osebe z RIS imajo večje tveganje za razvoj klinično definitivne MS. Rezultati longitudinalnih raziskav kažejo, da je tveganje za razvoj MS v 10 letih po postavitvi diagnoze RIS do 50%. Med najbolj raziskane negativne prognostične dejavnike sodijo moški spol, starost ob diagnozi, prisotnost oligoklonalnih trakov v likvorju, prisotnost T2 lezij na MRI vratne in prsne hrbtenice. Ob tem je treba poudariti, da zaenkrat ni jasno, koliko posamezen negativni prognostični dejavnik vpliva na tveganje za razvoj MS.
Osebe z RIS klinično in radiološko vsakoletno spremljamo. Če še ni bilo opravljeno, se pogosto odločimo za MRI vratne hrbtenice in lumbalno punkcijo, redkeje za vizualne evocirane potenciale (VEP). V primeru, da pride do tipičnega zagona, se potrdi diagnoza MS in začne zdravljenje z imunomodulatorno terapijo. Zdravljenje RIS z imunomodulatornimi zdravili v tem trenutku ni indicirano, se pa v svetu že izvajajo prve raziskave tega področja, ki bodo v prihodnje lahko vplivale na odločitve o morebitnem zdravljenju.
Prispevek pripravila Sarah Gomezelj, dr. med., specializantka nevrologije