Kaj je metoda MRT?

MRT je varna metoda, ki pa je relativno kontraindicirana pri osebah z nekaterimi vrstami kovinskih, elektronskih in drugih vsadkov (npr. srčni spodbujevalnik). Pred preiskavo je treba preveriti, ali so vsadki skladni z MRT ali ne. Prav tako iz previdnostnih razlogov MRT ni priporočljiva v prvem trimesečju nosečnosti. Pri MRT se telo segreje za približno 1 °C, zato nekateri prehodno občutijo toploto ali lokalizirano draženje kože, lahko tudi na račun kovinskih delcev v ličilih ali barvilih tetovaž. Redko se pojavi glavobol ali piskanje v ušesih (tinitus). Klavstrofobične osebe imajo v MRT aparatu lahko občutek tesnobe, ki ga lahko omilimo na različne načine, po dogovoru z zdravnikom tudi z anksiolitikom. Pred preiskavo moramo odstraniti vse kovinske delce, nakit, zadrge in podobno. Najpogostejši resni zapleti preiskave so poškodbe ali opekline v primeru neupoštevanja previdnostnih ukrepov in navodil pred preiskavo.

Ob uporabi Gd KS lahko preiskovanec občuti hlad na mestu vbrizgavanja, občasno se pojavi prehoden glavobol, omotica ali slabost. Naštete težave so blage in samoomejujoče. Alergija na Gd KS je zelo redka in v večini primerov blaga. Kaže se v izpuščaju, srbečici, slabosti. Hude alergijske reakcije so izjemno redke. Zelo redek, vendar hud stranski učinek je nefrogena sistemska fibroza, ki se lahko pojavi pri bolnikih z resnimi boleznimi ledvic ali jeter po uporabi Gd KS. V zadnjih letih so raziskave pokazale, da se majhne količine gadolinija lahko odlagajo v telesu, med drugim tudi v možganih. Dokazov o škodljivosti tovrstnega odlaganja ni, vendar pa so najnovejše smernice za uporabo MRT pri MS sledile previdnostnemu načelu in tudi iz tega razloga predlagale redno uporabo Gd KS le pri postavitvi diagnoze, kasneje pa le po presoji lečečega nevrologa. Uporabi Gd KS pri nosečnicah se izogibamo, v kolikor je to le mogoče.