Nad zimo se pritožujejo mnogi, a to je lahko še posebej zahteven čas za tiste, ki živijo s kroničnimi boleznimi, kot je multipla skleroza (MS). 

Zimski meseci so težki. Zaradi krajših dni se počutimo bolj utrujeno kot običajno. Zaradi zunanjih vplivov, kot je mraz, smo slabše razpoloženi. Poleg tega pa poledenele ceste povzročijo težave pri gibanju.

Znano je, da mraz lahko v 10 do 15 % poslabša nekatere simptome, ki jih doživljajo osebe z MS.

Osebe z MS običajno navajajo poslabšanje:

  • okorelosti mišic med rebri ali prsti,
  • težav pri hoji,
  • krčev,
  • nevralgije trigeminusa,
  • utrujenosti,
  • depresije,
  • šibkosti.

Zakaj pride do poslabšanja?

Mraz lahko vpliva na hitrost, s katero sporočila prehajajo vzdolž živcev, ki jih je MS že poškodovala. Posledično se poslabšajo simptomi. V nekaterih primerih pa je vzrok lezija v delu možganov, ki nadzoruje regulacijo temperature.

Kako si lahko pomagate?

  • S toplimi napitki se ogrejte od znotraj.
  • Oblecite več plasti oblačil.
  • Uporabite različna grelna telesa. V primeru, da imate spremenjen občutek za temperaturo, pazite, da se ne opečete. 
  • Redno se gibajte, da izboljšate prekrvavitev in zmanjšate togost mišic. Če pa boste dolgo sedeli, se zavijte v odejo.
  • Izogibajte se prekomernemu uživanju alkohola, ki poveča pretok krvi v kožo in vas tako še bolj ohladi.
  • Naj bo vaš dom topel, torej zapirajte okna in tudi notranja vrata. Po potrebi povečajte ogrevanje. Vseeno pa pazite, da ni prevelikih temperaturnih razlik. Priporočamo vam, da poskusite najti pravo ravnovesje.
zima

Ali je tveganje za okužbe pri osebah z MS večje?

Pozimi so okužbe pogostejše kot običajno. Obstaja vse več dokazov, da imajo ljudje z MS večje tveganje za okužbe in večje so tudi potrebe po sprejemu v bolnišnico. Verjetnost, da bodo osebe z MS  pogosteje sprejete v bolnišnico, ni tako presenetljiva. Vsaka okužba, namreč povzroči poslabšanje že obstoječih simptomov MS. 

Spet druga raziskava je pokazala, da je pogostost hospitalizacije bolj odvisna od stopnje prizadetosti bolnika kot od vrste zdravljenja MS. Morda pa smo zdravniki pri osebah z  MS bolj pozorni na okužbe, še posebej pri tistih na terapiji, in imamo zato vtis, da je okužb in sprejemov v bolnišnico več.

Najpogostejše so okužba sečil, kot posledica disfunkcije mehurja, ki je zelo pogosta pri MS. Druga pogostejša okužba je aspiracijska pljučnica zaradi težav s požiranjem.

Okužbe lahko preprečimo, tako da ohranjamo zdrav življenjski slog. Jemo dovolj sadja in zelenjave, torej se zdravo prehranjujemo. Uživamo dovolj tekočine, redno telovadimo, dovolj spimo in zmanjšamo stres. Zdrav življenjski slog pomaga zagotoviti, da se telo bolje bori proti okužbam. Svetuje se tudi, da opustite kajenje, četudi kadite le občasno.

Okužbam se uspešno izogibamo tudi z rednim razkuževanjem rok in čiščenjem površin, ki se jih pogosto dotikamo. Poskrbite, da ne obiskujete bolnih ljudi. Vedno vzdržujete razdaljo, saj je gripa nalezljiva že 24 ur preden se simptomi sploh pojavijo. Prav tako pazimo na higieno kašlja.

Za veliko večino ljudi ni nobenega dobrega razloga, da bi se izogibali cepivom. Številne raziskave so pokazale, da so varna, učinkovita in vsako leto rešijo milijone življenj. Pri osebah z MS na terapiji, ki izraziteje vplivajo na imunski sistem, se je treba posvetovati o cepljenju z nevrologom. Nekatera zdravila zmanjšajo učinkovitost cepiva, zato se priporoča cepljenje še pred pričetkom zdravljenja.

Cepljenje se odloži v primeru aktivnega zagona, vročine ali okužbe. Osebam z MS pa se odsvetuje cepljenje z živim in živim oslabljenim virusom, saj se lahko ob tem razvije bolezen, proti kateri se cepimo. V rednem programu cepljenja so takšna cepiva proti tuberkulozi, ošpicam, mumpsu in rdečkam ter oralno cepivo proti poliomielitisu, s katerimi pa se načeloma cepijo že otroci. Pri odraslih je takšno še cepivo proti rumeni mrzlici, ki pa se izvaja le v primeru potovanj v tvegana področja.

Kaj pa prehranska dopolnila?

Obstaja veliko možnosti nakupa prehranskih dopolnil, težava je, da je to področje skoraj popolnoma nekontrolirano in je težko zagotoviti kakovost ali varnost dopolnil. Preden začnete jemati katerokoli zdravilo, se posvetujte s svojim zdravnikom. 

V raziskavah je bilo ugotovljeno, da lahko antioksidativni vitamini, kot so A, C in E, zmanjšujejo poškodbe celic zaradi prostih radikalov.  Tako bi lahko pomagali tudi pri izboljšanju MS. Okrepijo vaš imunski sistem, in tako lahko izničijo nekatere prednosti zdravljenja MS.  Podobno velja za selen in cink. Namesto dodatkov je najbolje, da te snovi dobimo iz živil.

Nekateri ljudje jemljejo vitamin B6, ker menijo, da lahko poveča njihovo energijo. Vendar preveč vitamina B6 lahko povzroči simptome podobne MS, kot je mravljinčenje. 

Ljudje z MS imajo običajno nižje ravni B12, kot zdravi. Vaš zdravnik lahko določi vrednost B12 v krvi in bo verjetno predlagal dodatek samo v primeru, da so vaše vrednosti nizke. Vegetarijanci imajo lahko včasih nizko raven B12, saj je ta vitamin večinoma v živalskih proizvodih. 

Čeprav lahko kitajska zdravilna korenina ginka biloba izboljša delovanje možganov pri zdravih ljudeh, ni bilo dokazano, da bi upočasnila upad miselnih sposobnosti pri osebah z MS. Majhna raziskava kaže, da lahko ginko biloba zmanjša utrujenost pri ljudeh z MS.  Lahko pa je nevaren, če imate motnje strjevanja krvi. Prav tako lahko gre v interakcije z drugimi zdravili in poveča neželene učinke zdravil.

Depresija je pogostejša pri ljudeh z MS in številne študije kažejo, da lahko šentjanževka pri depresiji pomaga. 

MS povzroča hudo utrujenost in Kitajci že leta uporabljajo azijski ginseng za povečanje energije in moči. Študije kažejo mešane rezultate. Ginseng bi lahko tudi okrepil imunski sistem, zaradi česar bi bil potencialno nevaren za osebe z MS.

Vpliv vitamina D na razvoj MS

Tveganje za razvoj MS je večje pri ljudeh, ki imajo pomanjkanje vitamina D, ki mu pravimo tudi vitamin sonca. Zato je MS bolezen severnih geografskih širin, kjer so ljudje manj izpostavljeni soncu.

Osebam z MS dodajamo vitamin D, še posebej v zimskih mesecih, ko ga ne dobimo dovolj s soncem. Naše potrebe po vitaminu D so odvisne od različnih dejavnikov. Ti vključujejo starost, barvo kože, trenutno raven vitamina D v krvi, lokacijo, kjer živimo. Svetujemo ga od 4000 do 5000 enot na dan. 

Pri vitaminu D je pomembno opozoriti, da se nekateri zdravijo z ekstremno visokimi odmerki vitamina D. Jemljejo ga tudi 100.000 enot. Zaradi tako visokih odmerkov vitamina D smo že opazili neželene učinke, kot so ledvična odpoved, omotice, pogosto odvajanje vode, prekomerna žeja, bruhanje, zaprtje, visok krvni tlak in motnje zavesti.

Ali obstaja hrana, dieta ki se priporoča ali odsvetuje pri osebah z MS?

Še pred 30 leti nismo imeli učinkovitih zdravil za zdravljenje MS, zato so ljudje poskušali z različnimi dietami. Na spletu lahko najdete ogromno različnih diet, ki naj bi ugodno vplivale na bolezen. Toda na splošno stroka za zdaj pri zdravljenju MS ne svetuje nobene posebne diete, temveč priporoča, da se uživa čim bolj raznovrstna in uravnotežena hrana, kar tudi sicer velja za splošno populacijo.

Ker pa je MS vnetna in degenerativna bolezen, predvidevamo, da bi nanjo lahko dobro vplivale diete z živili, ki delujejo protivnetno. To so kurkuma, borovnice, češnje, paradižnik, ingver, orehi, olivno olje, laneno seme, avokado itd. 

Izogibati se je treba vsem transmaščobam, vsem pekovskim izdelkom, sladkanim pijačam, pijačam s sodo, preveč slani hrani, ki deluje pro-vnetno. 

Trenutno veliko pišejo o intermitentnem stradanju, pri katerem oseba osem ur uživa hrano, preostalih 16 pa ne. Težava te diete je, da se ljudje v osmih urah, ko lahko jedo, prenajedajo. 

V zadnjem času so popularne diete s sredozemsko prehrano in paleolitsko prehrano. Poznane so tudi Swankova dieta, McDougallove, Hiberbolična dieta – kalorična omejitev in ketogena dieta 

Pri dietah je pomembno paziti na pojav negativnih učinkov, vključno s pomanjkanjem vitaminov, izgubo teže in težavami s prebavo. Pred pričetkom diet se je smiselno posvetovati z zdravnikom.

Pri zdravi prehrani strokovnjaki vse večkrat omenjajo tudi probiotike in prebiotike. 

V našem črevesju je ogromno bakterij, virusov, gliv, ki so pomembne za presnovo. Vplivajo na to, kaj se iz našega črevesja absorbira. Če je naše črevo poseljeno z nezdravimi mikroorganizmi, lahko tudi to deluje vnetno. Zato se vse bolj svetuje fermentirana hrana: jogurti, kefirji, kislo zelje, kombuča...

MS je nepredvidljiva  bolezen. Osebe z MS se tako morajo spopasti s pomembnimi življenjskimi spremembami. To lahko privede do anksioznosti in depresije, ki jih kratki dnevi in pomanjkanje sončne svetlobe pozimi še stopnjujejo. 

Znaki anksioznosti

anksioznost

Znaki depresije

depresija

Depresija se pri osebah z MS na splošno pojavlja 2 do 3 krat pogosteje kot v splošni populaciji. Vzroki depresije so pri MS lahko tudi biološki mehanizmi (npr. hipokampalna aktivacija mikroglije, breme lezij, regionalna atrofija), pa tudi stres, ki spremlja življenje z negotovostjo kar se tiče napredovanja bolezni in invalidnosti. 

Nižja izobrazba in zloraba snovi sta bila napovedovalca depresije. Zanimivo je, da je bil pojav depresije nižji pri posameznikih s progresivnim MS, kar pripisujejo gotovosti, ki spremlja progresivni potek bolezni.

Tudi anksioznost je posledica kombinacije bioloških (nenormalno nevronsko vezje, ki vključuje amigdalo, bazalne ganglije in možgansko skorjo ter množico nevrotransmiterjev sistemov) in psihosocialnih dejavnikov. 

Bolj za anksioznostjo trpijo ženske, ki  imajo krajše trajanje bolezni, nižjo stopnjo invalidnosti, ki zbolijo zelo mlade, in imajo že anamnezo o depresiji v preteklosti. 

Zelo pomembno je prepoznavanje anksioznosti in depresije zgodaj v poteku bolezni. Pomembna je skrb za duševno zdravje, pogovor, prepoznavanje sprožiteljev negativnih občutkov, zastavljanje  dosegljivih ciljev, ki dajejo občutek uspešnosti in upoštevajo kakšne so zahteve in omejitve zaradi bolezni. Vsekakor je pomembna tudi pomoč svojcev, podpornih skupin.

Strategije za obvladovanje depresije:

  1. redna vadba, 
  2. sonce, toplota, svetloba in svež zrak, 
  3. pozitivno razmišljanje, 
  4. zdrav življenjski slog in zmanjšanje stresa,
  5. svetovanje, psihoterapije, skupine za samopomoč in
  6. zdravila.
antideprisivi

Med zdravila sodijo antidepresivi, ki se v klinični praksi v uporabi že preko 50 let. Prve antidepresive pa so sicer odkrili naključno. Zdravljenje z antidepresivi ima tri cilje: 

  1. odpraviti simptome, 
  2. vrnitev na nivo funkcioniranja pred boleznijo in
  3. preprečiti ponovni izbruh bolezni.

Pri izbiri zdravila je potrebno upoštevati klinično sliko depresivne motnje, uspešnost zdravljenja z določenim antidepresivom v preteklosti, druga zdravila, neželene učinke zdravil in sodelovanje bolnika. Prvi izbruh bolezni moramo zdraviti z antidepresivi vsaj 9 mesecev. V primeru dveh ali več epizod pa od 15 mesecev pa do 5 let. V primeru kronične depresije je v večini primerov potrebno doživljenjsko zdravljenje.

Bolniku predstavimo potek zdravljenja z zdravili in pomen rednega jemanja. Predstavimo mu morebitne neželene učinke zdravil. Vzrokov za neučinkovito zdravljenje z antidepresivom je več. Lahko gre za neustrezen odmerek zdravila, prekratek čas jemanja zdravil.

Pri zdravljenju depresije uporabljamo tudi zdravila, ki v prvi vrsti niso antidepresivi. Uporabljajo se kot dodatna terapija v kombinaciji z antidepresivi. V to skupino uvrščamo zdravila iz skupine stabilizatorjev razpoloženja, beta blokatorje, blokatorje kalcijevih kanalov, inhibitorje acetilholinesteraze, atipične antipsihotike, triptofan, ščitnične hormone, anksiolitike, kortikosteroide, estrogene, ketokonazol, šentjanževko, dopaminergike.

Na razpoloženje pa vpliva tudi telesna aktivnost, ki je lahko zaradi mrazu in poledenelih poti pravi izziv za bolnike z MS, tudi na račun  telesne oviranosti. Vsekakor svetujemo, da ostanejo aktivni kolikor zmorejo.

Svetujemo individualne vaje, vaje za ravnotežje, vaje za koordinacijo, vaje za mišično moč, raztezne vaje, plavanje, sprehodi ob primernem vremenu, seveda moramo biti primerno oblečeni in obuti.

 

Viri:

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.