Z motornimi vozili lahko opravljajo osebe z MS, ki nevrološko niso prizadete. Prav tako lahko vozijo avto osebe, ki so le malo nevrološko prizadete. Poznamo več različnih prilagoditev vozil. Na primer prilagojeno vozilo za osebe, ki imajo v veliki meri prizadete samo spodnje okončine. V primeru nevrološke prizadetosti, ki bi osebo z MS lahko ovirala pri vožnji (prizadetost več okončin v smislu šibkosti, spastičnost, nožni klonus, nespretnost okončin, hudo moten ali dvojni vid itd.), specialist za medicino dela, prometa in športa lahko oceni, da vožnja ni varna. Posledično oseba ne sme več opravljati z motornimi vozili. Ocena sposobnosti za vožnjo je tako v domeni omenjenega specialista in temelji predvsem na oceni nevrološke prizadetosti. Vsekakor pa vsaka oseba z MS sama pri sebi najbolje ve, kdaj lahko še varno opravlja z motornimi vozili in kdaj to ni več varno tako zanjo kot tudi za ostale udeležence v prometu.
